Predsednik ob evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti
Izola, 25.4.2012 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil pogovora z vodstvom Zveze društev upokojencev Slovenije o kakovosti življenja starejših v Sloveniji, njihovem aktivnem državljanstvu, krepitvi zdravja in ohranjanju samostojnega življenja v starosti. V nadaljevanju se je udeležil slavnostne akademije, posvečene evropskemu letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, kjer je nastopil kot slavnostni govornik.
Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji, posvečeni evropskemu letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti
Izola, 25. april 2012
Spoštovane upokojenke, spoštovani upokojenci,
spoštovana predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak,
spoštovani direktor Hotela Delfin Branko Simonovič,
cenjeni gostje,
verjetno se spomnite časov, ko ste odraščali, ko ste zaključevali osnovno šolo, ko vsi skupaj nismo veliko razmišljali o starosti in staranju in ko so se nam zdeli 50-letnice in 50-letniki že stari. Mnogi od njih so kmalu po tej starosti odšli v pokoj. Povprečna pričakovana življenjska doba v tistem času je bila več kot osem let nižja, kot je danes, in življenjska doba bo čez približno 50 let za osem let višja, kot je danes. Višanje pričakovane življenjske dobe je rezultat civilizirane družbe, izboljšanih življenjskih in delovnih pogojev, boljšega zdravstva in zanesljivo boljših življenjskih razmer na sploh. Te pridobitve so vrednote, ki jih moramo spoštovati in upoštevati kot objektivno dejstvo, ki pred nas postavlja tudi svojevrstne zaveze ter predvsem nove in drugačne priložnosti za aktivno življenje v starosti. Evropska unija – in skupaj z njo tudi mi kot sestavni del tega območja – se sooča s pomembnimi in skokovitimi demografskimi spremembami. Evropsko prebivalstvo se stara, rodnost je nizka. V Evropski uniji se število starejših ljudi nad 65 let vsako leto poveča za dva milijona. Po oceni Evropskega statističnega urada Eurostat je danes pričakovana življenjska doba za 64-letnike 21 let za ženske in 17 let za moške. Predvsem pa se spreminja razmerje med delovno aktivnimi ljudmi in starejšimi od 65 let in se bo do leta 2060 zmanjšalo s 4:2 na 2:1.
Razlogov, da je Evropska komisija pripravila belo knjigo o varnih in vzdržnih razmerah in življenju v starosti, je torej veliko. Razlog, da je letošnje leto poimenovano kot evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, pa je v prvi vrsti v tem, da bi se zavedali in prepoznali te spremembe kot priložnost, pa tudi kot zavezo, da ta vprašanja zadevajo posameznika, državo in celotno družbo.
V oporo imamo veliko sporočil, ki nam jih ponuja evropsko leto aktivnega staranja. In prvo je, da smo starejši bolj usposobljeni kot v preteklosti, bolj zdravi in smo lahko aktivni do pozne starosti in lahko dlje delamo. Ta pogoj se ne omejuje le na posameznika in njegovo zmožnost, ampak predvsem na to, da zagotovimo ustrezne in drugačne delovne razmere, v okviru katerih bo posameznik, starejši delavec, pripravljen in sposoben slediti delovnim zahtevam in ciljem, ki jih mora doseči. Starejšim delavcem je preprosto treba ponuditi boljše možnosti, pa tudi boljše priložnosti. Pomemben sestavni del teh pogojev je zagotovitev vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih veščin, ob tem pa tudi zagotovitev zdravih delovnih pogojev, ki bodo vključevali tudi pravilno usmerjanje in vodenje starejših delavcev v okviru delovnih procesov.
V zdajšnjem času smo priča diskriminaciji starejših pri zaposlovanju. Ti izpadejo iz konkurence za zasedbo delovnega mesta zgolj zaradi tega, ker presegajo starost 55 let, ne da bi se seznanili z njihovo usposobljenostjo in še posebej izkušnjami, ki so si jih pridobili s svojim delom. Zanesljivo so starejši delavci lahko tako v okviru programov različnih mentorskih shem ali pa v kombinaciji z mlajšimi sodelavci odlični inštruktorji, ki lahko učinkovito prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše ter jim s tem omogočijo hitrejše vstopanje v delo in doseganje delovnih ciljev. Povsem se zavedam, da vprašanje zaposlovanja in podaljševanja dela ni najbolj všečna tema za pogovor z vami, vendar sem ob prebiranju izsledkov različnih empiričnih raziskav vedno naletel na podatek, da bi se vedno več upokojencev, če bi imeli priložnost, ponovno zaposlili. Ne sicer za polni delovni čas, ampak ustrezno svojim sposobnostim in zmožnostim v okviru posebnega načrta prožnega dela in zaposlovanja starejših ljudi. Tudi sicer večina upokojencev polno zapolni svoj čas z različnimi aktivnostmi v okviru družine, z delovanjem v svojih društvih, s prostovoljstvom in podobnimi aktivnostmi.
Razumljivo je, da je potrebno veliko vzpodbud in energije vložiti v spodbujanje neodvisnega življenja ljudi v pozni starosti. Dejstvo je, da postane zdravje s staranjem vse bolj občutljivo, vendar sami dobro veste, da je mogoče ta proces upočasniti s skrbno izbranimi preventivnimi aktivnostmi, s prilagajanjem okolja in še posebej stanovanj, z vzpostavitvijo ustreznih transportnih možnosti in s prilagajanjem tehnologij, ki spodbujajo neodvisno življenje. Spodbujanje zdravega življenja z vključevanjem v športno-rekreativne aktivnosti, ki so primerne starosti, veliko prispeva k samostojnosti in k aktivnemu staranju.
V zadnjem obdobju sledim mnogim aktivnostim, v katere se vključujete upokojenci. Še posebej tistim, ki jih organizirate društva upokojencev v okviru vaše zveze društev upokojencev. Program, ki je vključil skoraj 130.000 upokojencev, je zanesljivo pustil dobro sled med starejšimi ljudmi. Predvsem pa je pripomogel k socialnemu povezovanju, k razbijanju dnevne monotonije in k odpiranju začaranega kroga osamljenosti, ki mnogokrat povzroča tudi potrtost. In ta vodi ponavadi tudi v bolezen. Socialni stiki in drobne osebne pozornosti med starejšimi ter pomoči, ki jih nudite upokojenci svojim sovrstnikom v okviru projekta Starejši za starejše, kot tudi druge oblike druženja, so pomemben dejavnik aktivnega staranja, osebnega zadovoljstva, pa tudi sreče.
Dovolite mi, da na tem mestu opozorim tudi na projekt, ki se imenuje Sadeži družbe, ki je nekakšna učilnica za zbiranje dobrih praks v zvezi z medgeneracijskim družabništvom, pa tudi na socialno mrežo medgeneracijskih programov za kakovostno staranje, ki vključuje 24 vsebin, ki neposredno podpirajo starejše ljudi in usposabljajo posameznike za nudenje osebne pomoči. Pomemben projekt je bil tudi Simbioza, ki je privabil v program e-pismenosti na tisoče starejših ljudi in jih povezal z mnogimi mladimi prostovoljci, ki so starejše učili e-pismenosti. Pomembno delo na tem področju opravlja tudi Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je danes največja mreža izobraževanja starejših v Sloveniji. Ta mreža izobražuje, uči, posreduje izkušnje, spleta nova poznanstva in ljudi vrača v aktivno življenje.
Evropska unija, ki je razglasila to leto za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, in z njo tudi mi si želimo, da bi medgeneracijska solidarnost presegla zgolj razpravo in veliko besed, ki se vrtijo v okviru tega naslova, in da bi to leto prineslo dobre rezultate, ki bodo starejšim omogočili zaužiti sadove svojega dela in njihovih prispevkov, ki so jih vložili tudi v korist in pomoč drugim generacijam. Ne bi bilo prav, da bi se v tem letu lotili le nekaterih vidikov starosti in staranja in še posebej medgeneracijske solidarnosti. Predvsem niso dobrodošle hitre in pokroviteljske rešitve, ki ustvarjajo le vtis o skrbi za starejše. Evropsko leto je namenjeno predvsem temu, da zastavimo pravo strategijo urejanja razmer na tem področju. Torej tako, ki bo celostna in integrirana ter bo upoštevala vsa dejstva, ki so povezana z demografskimi spremembami. Starost in staranje ni dejstvo samo zase, ampak je sestavni del življenja od rojstva do smrti.
Danes smo se zbrali v Hotelu Delfin, ki praznuje 30. obletnico svojega obstoja in delovanja. Tukaj sem že bil pred skoraj petimi leti. Navdušilo me je vaše dobro razpoloženje. Ni bilo težko ugotoviti, da se v tem okolju dobro počutite. Prejšnji mesec je hotel gostil že trimilijonto nočitev. Ta hotel že 30 let ponuja možnost preživetja aktivnih počitnic skozi vse leto. Ima izjemno lego, ima pokrit bazen in opravlja vrsto drugih storitev, ki polepšajo bivanje gostom. Hotel je v lasti zveze društev upokojencev in to je dobro, saj lahko v tem primeru lastništvo pomeni tudi prednost in zanesljivost za njegov obstoj tudi v prihodnje. To lastništvo je tudi zagotovilo, da hotel ne bo prešel v zasebne roke ter grobe kapitalske in tržne koristi. Ta hotel je lahko tudi dober primer ravnanja z lastnino za pravi namen.
Spoštovani upokojenke in upokojenci,
dovolite mi, da vam ob evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti zaželim vse dobro in da v tem letu razvijete nove zamisli in načine razširjanja ideje aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.