Predsednik republike ob 50. obletnici Fakultete za šport

Ljubljana, 6.12.2010  |  govor

Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 50. obletnici Fakultete za šport Univerze v Ljubljani
Ljubljana, 6. december 2010


Spoštovani gospod dr. Milan Žvan, dekan Fakultete za šport,
spoštovani gospod dr. Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani,
spoštovani gospod Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana,
spoštovani gospod mag. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, s soprogo,
spoštovani gospod Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije,
dragi študentje, študentke,
profesorji, športniki in gostje,

dovolite mi, da se najprej prisrčno zahvalim nastopajočim na tej današnji prireditvi, ki so z izjemno zahtevnim, vsebinsko bogatim in sporočilnim programom povedali marsikaj o pomenu in vrednotah športa. Zahvaljujem se tudi gospodu dekanu za izjemno tehten in premišljen govor, ki smo ga slišali vsi. Verjamem, da bomo lahko iz tega govora povzeli marsikatero misel za nadaljnje dejavnosti in ukrepanje.

V programu smo videli marsikaj, kar nam pove o temeljnem pomenu športa za človeka, o temeljnem obvladovanju telesa, premagovanju bolečine, ustvarjanju estetske podobe, tekmi s časom, o tem, kako se človek usposobi za primerjanje z drugimi in – kadar to zahtevajo športna pravila – tudi za tekmovanje z drugimi. Ko gledamo tak program in če smo v letih, v kakršnih sem jaz, si seveda želimo, da bi bili spet mlajši. In če bi bili mlajši, bi mogoče izbrali študij na Fakulteti za šport in se usposobili za čim boljše, čim primernejše življenje.

Praznovanje 50. obletnice Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je dogodek, ki ga moramo spričo vsega tega razumeti in praznovati v skladu s pomembnostjo, ki ga ima šport za človeka v našem okolju in med našimi ljudmi. Gre za vrednote, o katerih sem že nekaj povedal. Gre pa tudi za navdušenje, ki ga kot državljani Slovenije doživljamo ob mednarodnih uspehih naših športnikov in športnic, naših reprezentanc, klubov, za veselje, ki ga čutimo, ko naš otrok ponosno pokaže kolajno, ki jo je prejel, ker je premagal kakšno tekaško razdaljo, in za zadovoljstvo, ko z rekreativnim udejstvovanjem vsak zase prispevamo k svojemu boljšemu počutju, zdravju, dobri volji nas samih in seveda tudi ljudi okrog nas.

Gre tudi in predvsem za vprašanje obče kulture, kulture, ki jo izražamo skozi svoje športno udejstvovanje in svoj odnos do športa. Ta kultura je del splošne kulture in je primerljiva z drugimi oblikami kulture, zlasti z umetnostjo. Je tudi del naše nacionalne kulture. To je kultura, ki se je učijo otroci v šoli in se razvija skozi vsakdanje športne prakse, ne glede na to, na kateri ravni športa se mladi ljudje uspejo udejstvovati. Ni pretirano reči, da smo se tudi preko športne kulture izoblikovali v to, kar smo. In nastop s sokolskimi vajami nas je na to spomnil. Spomnimo se sokolskega gibanja, ki je imelo za naše domoljubje izjemno pomemben vpliv in ki je pomembno soustvarjalo našo nacionalno zavest. Spomnimo se številnih olimpijcev, ki so bili in so že vzor mladim in znajo navdihovati ljudi. Spomnimo se športnih dosežkov in športnih ekip, ki so in bodo naprej vir navdiha za vse nas, zlasti za mlade ljudi.

Športna kultura je v svojih različicah postala eden najbolj nedvoumnih izrazov pripadnosti in naše identitete in nas je tudi na izjemno kvaliteten način predstavila v svetu. Slovenija doživlja danes izjemno pomembne uspehe v izjemno velikem številu športov in je glede na število svojih prebivalcev danes med pomembnimi športnimi silami sveta.

Športna dejavnost je tudi tista, ki nam v veliki meri odreja naš vsakodnevni stil življenja. Športno udejstvovanje je neprecenljiv prispevek fizičnemu kot tudi psihičnemu zdravju. Šport združuje, prispeva k sožitju, omogoča in spodbuja prijateljstvo in presega mnoga nasprotja. Šport veliko prispeva k človekovemu dostojanstvu, samozavesti in ustvarjanju samopodobe. Skratka, k vsemu tistemu, kar v naših časih in v naši družbi še posebej potrebujemo. Seštevek vseh teh učinkov oblikuje zdravega človeka, ki je sposoben premagovati napore, razvijati vztrajnost, zdravo tekmovalnost in dosegati cilje, cilje na vseh področjih družbenega življenja. Ni razlogov, da ne bi razumeli športa kot pomembne sestavine človekovega življenja in zdravja v najširšem pomenu te besede in družbene uspešnosti nasploh.

Žal moramo povedati tudi to, da rezultati raziskav kažejo, da se v naši družbi še vedno premalo gibljemo in da ima veliko ljudi prekomerno telesno težo. Še posebej so temu problemu izpostavljeni otroci, ki imajo tudi slabe gibalne navade in slabe sposobnosti. Zdrav način življenja, pravilna in primerna prehrana in veliko gibanja v naravi bodo v prihodnosti zagotovo še bolj vplivali na blagostanje, zdravje in kvaliteto življenja. Fakulteta za šport je tista institucija, ki mora s svojimi študenti in diplomanti skrbeti za zdrav način življenja slehernega posameznika. Naloga športnih pedagogov je torej tudi zagotovitev kvalitetnih programov za razvoj gibalnih sposobnosti in zdravega načina življenja. Nikoli ni odveč, da se tega spomnimo.

Vrhunski šport je prepoznaven zaradi obsežnega medijskega poročanja. Četudi tega ne moremo trditi za množični šport, je teh prireditev množičnega športa čedalje več. In prav množični šport ustvarja podlago, iz katere gradimo našo vrhunskost. Prav množičnemu športu mora država – kot tudi njene institucije – namenjati pomembno pozornost kot razvojno komponento. Športno-rekreativna dejavnost bi morala biti tako rekoč pravica in dolžnost posameznika, naloga družbe pa zagotavljanje ustreznih pogojev. Športno-rekreativna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za izboljšanje zdravstvenega stanja otrok, mladine in odraslih. In še nekaj je pomembno: najbolj zanesljivo okolje za zdrav način življenja je še vedno družina, ki ji gotovo daje posebno vrednost kvalitetna izvedba programa športne vzgoje v šoli, v športnih društvih, množičnih športno-rekreativnih dogodkih in drugje. Dejavniki okolja nudijo v idealnih kombinacijah optimalne pogoje za skladen in zdrav osebnostni razvoj.

Šport je univerzalna in globalna človekova dejavnost in tudi vrednota. Ta vrednota je, ne glede na spol, vero, politično usmerjenost, kulturo ali druge okoliščine, z nami povezana vse življenje in je močno vpeta v mednarodno dogajanje.

Seveda pa tudi področje športa ni vselej imuno na razprtije in nenačelne delitve in druge nečednosti. Izoblikovalo se je veliko motivov, želja in ciljev, ki niso vedno v sozvočju. Pomemben mejnik v tem pogledu pa je pomenila prav ustanovitev institucije, ki danes praznuje svoj 50. rojstni dan. Fakulteta za šport je namreč presegla nepotrebne in škodljive delitve. Združila je strokovnjake z različnih bregov in zgradila je nove vrednosti na tradiciji vseh. Danes je to institucija, ki izobražuje in usposablja kompetentne strokovnjake. To so ljudje, ki znanje in napredek na področju športa prenašajo v prakso, ki ljudi spodbujajo k vsakodnevni rekreativni vadbi, ki ljudem pomagajo pri ohranjanju in vzpostavljanju zdravja in dobrega počutja. Majhnemu naboru talentiranih ljudi ustvarjajo pogoje za vrhunske dosežke. Še posebej me veseli, da je vedno več pozornosti posvečene razvoju športnih veščin in spretnosti na področju invalidskega športa in da so med študenti tudi invalidi.

Fakulteta za šport tako ni le izobraževalna institucija. Je mnogo več. Je institucija, ki je in bo tudi v prihodnje puščala pečat na naši nacionalni kulturi. Resda ljudje včasih vidimo le dosežke in končne izdelke v športu. Hkrati pa vemo, da je v vsakem od teh dosežkov, v vsaki slovenski medalji, v vsaki uspešno izvedeni množični rekreativni prireditvi, v vsaki naučeni športni veščini naših otrok in v vsakem zdravem državljanu tudi utrinek, ki ga je tako ali drugače prispevala Fakulteta za šport.

Spoštovani,

dovolite mi, da Fakulteti za šport čestitam ob 50. obletnici, da se vsem vam zahvalim za izjemen prispevek k razvoju slovenske fizične kulture in slovenske nacionalne kulture v celoti, k dvigovanju nacionalnega ponosa, k izboljšanju kvalitete življenja v naši državi, za katero smo vse prevečkrat pripravljeni reči, da je geografsko majhna, in vse večkrat dolžni reči, da je športno velika.

Hvala lepa.