Intervju za Svet na Kanalu A
Brdo pri Kranju, 22.7.2011 | intervju
Vir: 24ur.com
Gregor Trebušak (voditelj): Lepo pozdravljeni, gospod predsednik. Najlepša hvala, da ste si vzeli čas za našo televizijo. Kot verjetno veste, smo na A Kanalu morda malce bolj kritični, včasih pa predvsem želimo povedati stvari naravnost takšne kot ss, zato vas bom tako tudi spraševal.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dobro, to nič ne škodi.
Gregor Trebušak: Poglejte, začnemo seveda pri notranje političnih temah, kje pa drugje. Predsednik vlade Borut Pahor pravi, da politične krize v Sloveniji nimamo, da zdaj manjšinska vlada celo deluje bolje kot pa prej, ko je bilo ministrov preveč, ko so se morali več usklajevati, čeprav manjkajo zdaj kar štirje ministri, med njimi tudi minister za gospodarstvo, ki je v teh časih seveda ključen. Se nam torej državljanom narobe zdi, da imamo politično krizo oziroma da imamo krizo, ki je ne vidi le predsednik vlade in pa njegova stranka SD?
Dr. Danilo Türk: Imamo prav gotovo določeno napetost, imamo politične težave in potem je stvar, katere izraze izberete, kako te težave opišete. Verjamem, da je predsednik vlade zainteresiran, da te težave opiše s čim manj dramatičnimi izrazi. Čeprav sem prepričan, da pri sebi dobro ve, da so te težave resne, da zahtevajo resno ukrepanje. In verjamem, da bo do takega razpletanja prišlo to jesen.
Gregor Trebušak: Vi ste predsedniku vlade seveda podelili mandat. Ali v tem trenutku morda on še uživa vaše zaupanje?
Dr. Danilo Türk: Najprej moram poudariti – v našem sistemu predsednik predlaga in potem parlament odloča o mandatu predsednika vlade. S tega stališča je ključno vprašanje, kako je v parlamentu, ali predsednik vlade uživa v parlamentu ustrezno zaupanje in podporo. Mislim – in to sem tudi večkrat predlagal premierju – da bi bilo prav, da v teh časih preveri stopnjo podpore v parlamentu z zaupnico. To sem mu predlagal januarja, to sem ponovil večkrat nedavno in mislim, da bo na ta ali oni način to potrebno to jesen.
Gregor Trebušak: Kdaj ste zadnjič govorili z njim, kaj ste mu morda svetovali, glede na to, da vas ni prav dobro poslušal ne januarja ne februarja, in kaj vam je morda predsednik vlade odgovoril?
Dr. Danilo Türk: Nazadnje sva govorila pred kakšnim tednom dni. Govorila sva o stvareh, ki so bile takrat aktualne, ki so bile praktične. Nisva govorila o teh temah, o katerih se midva zdajle pogovarjava. Čeprav njegovo poznavanje mojega stališča prav gotovo obstaja.
Gregor Trebušak: Veliko je bilo govora po teh izgubljenih referendumih, predvsem po zadnjih treh – ki so bili, roko na srce, nepotrebni, saj je dejstvo, da Slovenija takšne reforme potrebuje – o tem, da to po eni strani je bila nezaupnica vladi, po drugi strani pa nepripravljenost ljudstva na spremembe. Se vam zdi, da bi se morda z dialogom – to velikokrat poudarjate tudi sami – in pa morda z drugačno politiko dalo te referendume speljati tudi drugače in priti do drugačnejših rezultatov, ki jih nedvomno potrebujemo?
Dr. Danilo Türk: Obstaja še tretja stran, to so opozicija in sindikati, ki so se lotili referendumskih pobud, po mojem mnenju brez dobrega premisleka o končnih posledicah in o odgovornosti. Zdaj je čas za premislek in mislim, da je čas za dialog vedno dober, tokrat pa je izrazito primeren. Tako da bi še enkrat svetoval to, kar večkrat pripovedujem – potrebujemo dialog, potrebujemo nekaj premisleka čez poletje in potrebujemo dialog vseskozi, vsekakor pa od začetka septembra naprej.
Gregor Trebušak: Dobro ste rekli – dialog med opozicijo in koalicijo je vsekakor premalokrat viden. Pa vseeno, se vam zdi, da je morda zdaj po 20 letih le čas – ali pa v času, ko smo v tej hudi politični ali pa predvsem gospodarski krizi – da se največja opozicijska in pa največja koalicijska stranka začneta dogovarjati o skupnem vladanju? Je morda zdaj prišel ta čas? Vemo, da zaupanja ni ne na levici, ne na desnici, tako ne v Boruta Pahorja kot tudi ne v Janeza Janšo.
Dr. Danilo Türk: Strank se ne da prisiliti k sodelovanju in odločitev o veliki koaliciji je tako resna odločitev, da verjamem, da bi vsi opazili, če bi obstajali pogoji za to. Ampak če opazujemo našo politično prizorišče, bomo videli, da pogojev za kaj takega najbrž ni. Tako bo treba iskati druge načine, druge načine preverjanja podpore vladi v parlamentu in po potrebi, če se izkaže, da te podpore ni, tudi predčasne volitve.
Gregor Trebušak: Ste bolj za predčasne volitve ali da morda ta koalicija, ki zdaj obstaja, pa čeprav je manjšinska, predlaga novega mandatarja?
Dr. Danilo Türk: Sem za pravo zaporedje. Zdaj smo v času, ko mora sedanja vlada preveriti podporo v parlamentu in potem bo od tega odvisno, kakšen bo najprimernejši naslednji korak. Možno je tudi iskanje novega mandatarja in ravno tako so možne tudi predčasne volitve.
Gregor Trebušak: Se vam ne zdi, da morda z izbiro ali pa vsaj s preverjanjem že malce zamujamo?
Dr. Danilo Türk: Dobro bi bilo, če bi se to dalo opraviti prej, ampak to se ni zgodilo, iz vrste razlogov. Tudi referendumi so nam vzeli veliko energije, ki bila lahko bila uporabljena za kakšno drugačno razpravo. Mogoče, če referenduma ne bi bilo, bi bile razmere toliko boljše, da o teh temah ne bi bilo treba razpravljati.
Gregor Trebušak: Radi se primerjamo s tistimi, ki so seveda dobri, veseli smo, da smo del Evropske unije, a ob teh časih, ko se na primer pomaga Grčiji – ravno včeraj so namenili novih 100 milijard evrov za pomoč Grčiji – ko govorimo o pomoči Portugalski, prav tako Irski, se spominjamo na nekatere čase, ko smo pomagali Kosovu, na primer. Ali bi Slovenija lahko rekla – ne, mi pa ne bomo dali 100 milijonov evrov za poroštva Grčiji, ker ne verjamemo, da bomo ta denar kdaj dobili nazaj? Ali moramo biti, tako se nam včasih zdi, spet tako hlapčevski in samo pritisniti tipko "da"?
Dr. Danilo Türk: Vprašanje je, če je odrekanje te podpore prava politika. Slovenija potrebuje članstvo v evrski skupini, potrebuje evro zaradi svojega lastnega položaja in vsi resni ekonomisti vam bodo povedali, da bi bilo kakršnokoli izstopanje Slovenje iz evrske skupine za naše gospodarstvo slabo. Dokler pa smo v evrski skupini, imamo tukaj obveznosti in te obveznosti so razdeljene sorazmerno med člani evrske skupine. Problem, ki ga vidim, ni toliko v pomoči Grčiji. Problem, ki ga vidim, je v tem, da evrska skupina ne uspeva dati trajnejših odgovorov glede lastne usode, glede evrske skupine kot celote. Ni se uspelo priti do sporazuma o evropskih obveznicah, ki bi odpravile vprašanje grškega dolga dolgoročno. Ni se uspelo doseči nobenega resnega napredka v smislu krepitve fiskalne koordinacije, mogoče vzpostavljanja fiskalne unije v Evropski uniji, zato da bi se trajno zagotovila finančna stabilnost evropskega območja. Ker nismo dobili odgovorov na vsa ta velika vprašanja, imamo zdaj gasilske akcije in v teh gasilskih akcijah je potem videti, kot da obstaja nekakšna izbira med pomočjo Grčiji ali odrekanjem pomoči Grčiji. Te izbire pravzaprav ni, če želimo ohraniti evro in če želimo ohraniti svoj položaj v evrski skupini.
Gregor Trebušak: Ravno včeraj se je iz Bruslja oglasil tudi naš predsednik vlade Borut Pahor in dejal, da je grškemu predsedniku vlade dejal nekako takole: "Težave tvojih ljudi so težave tudi naših ljudi". Slovenci te težave Grkov res težko razumemo, glede na to, da Grki veliko, veliko stavkajo, se upirajo temu zategovanju pasu, medtem ko Slovenci zategujemo pas kar vsak dan, vsaj tako se zdi?
Dr. Danilo Türk: Ukrepi, ki jih je grška vlada že sprejela, so veliko bolj drastični od vsega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Problemi Grčije so veliko večji, veliko težji in tudi ukrepanje veliko ostrejše. Naši problemi so vendarle precej manjši, tu ni primerjave in tudi naše ukrepanje je tako zasnovano, da neposrednega učinka na osebne dohodke ljudi ne bi smelo biti, tako je tudi zasnovan rebalans proračuna, ki ga vlada sprejema ta čas. To razliko moramo tudi videti, zato nisem za pretiravanje z retoriko o enakosti oziroma podobnosti problemov v dveh državah.
Gregor Trebušak: Če ostaneva še malce na zunanji politiki, okoli 100 slovenskih fantov imamo v Afganistanu. Vidimo, da se Američani iz te nemirne države umikajo. Mi smo v zadnjem letu tja poslali že dvakrat novinarsko ekipo in oba novinarja sta povedala, da tam pravzaprav, kjer so naši fantje, divja vojna. Srečo imamo, da se nikomur ni nič zgodilo in da se vsi fantje vrnejo zdravi in živi domov. Pa vseeno, je morda zdaj čas za premislek o tem, ko se umikajo ostale vojske, da bi tudi naše fante potegnili domov? Vi ste le vrhovni poveljnik Slovenske vojske.
Dr. Danilo Türk: Seveda je čas za razmislek o tem. Vprašanje je, v kakšen časovnem okviru naj se to zgodi in v kakšnem dogovoru z zavezniki. Mi smo vstopili v Afganistan po dogovoru z zavezniki in po premisleku in seveda bi bilo nesprejemljivo, da bi zdaj popolnoma samostojno in neodgovorno odkorakali iz Afganistana. To ne bi bilo dobro. Tudi Američani se bodo umikali postopno in vsi, ki so napovedali umik, se bodo umikali postopno. Verjamem, da to velja tudi za nas. Tudi mi moramo razmisliti o postopnosti našega umika, o prenašanju odgovornosti, ki jih sedaj imajo naši udeleženci v mirovni operaciji v Afganistanu, na afganistanske vojake. Skratka, tu je proces, ki se ne more zgoditi nenadoma, na hitro, ampak bo nekaj časa trajal. Razmislek o tem pa je seveda na mestu že sedaj.
Gregor Trebušak: Pa če vas vprašam, po kolikšnem času bi si želeli naše fante doma?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da v kakšnih dveh letih, približno. Tu bi želel govoriti tudi z njimi. Zanimivo je, da, ko se pogovarjate z našimi pripadniki oboroženih sil v Afganistanu, vam povedo, da imajo občutek, da delajo pravo stvar, da so na pravi nalogi, da jo dobro opravljajo in da je še nekaj dela, ki ga želijo opraviti. Tudi ta aspekt moramo pogledati. Ni edini, ampak je tudi pomemben in svetoval bi, da se pri premisleku v bodočnosti upošteva tudi to.
Gregor Trebušak: Te težave, ki se vidijo na ulici, vsaj pri delavcih, pa so povsem drugačne. Tudi na vas se obračajo delavci, povedo – nimajo plače, nimajo plačanih regresov, kar je morda še najhuje, nimajo plačanih niti socialnih prispevkov, prejemkov. Po drugi strani pa gledamo gradbene barone, ki so zdaj propadli, pa tudi kakšne druge velike direktorje velikih podjetij, ki so tik pred zlomom. Kako to oziroma kako vi gledate na to, da se nikomur ni nič zgodilo, na drugi strani pa še vedno gledamo vsak dan iste posnetke, novih delavcev?
Dr. Danilo Türk: Baroni, o katerih govorite, so v kazenskem postopku in verjamem, da bo tu potrebno postopek izpeljati do konca in počakati na konec tega postopka. Ne vidim kakšne druge poti, ki bi bila na voljo v razviti civilizirani državi kot je Slovenija. Mi imamo kazensko pravo in pravosodje za to, da se taki problemi rešijo. Kar zadeva probleme delavcev – približno dve leti ob vsaki priložnosti, ki jo imam, in tudi ob današnji priložnosti izražam podporo tem delavcem, predlagam vladi, da naj ukrepa kratkoročno, da se pomaga, recimo, delavcem Vegrada ali pa delavcem gradbenih podjetij, ki so propadla. Nekaj kratkoročnih ukrepov je bilo tudi sprejetih. Nekaj težav je recimo z delavci iz Bosne in Hercegovine, ki čakajo na to, da bo v njihovem parlamentu ratificiran sporazum o socialnem sodelovanju, ki bo omogočil, da se jim pomaga s socialnimi pomočmi in da se njihovi osebni dohodki v času, ko bo to mogoče, tudi izplačajo. Skratka, imamo probleme, ki zahtevajo po eni strani takojšnje ukrepanje, in tu poskušam doseči, da bi se prispevki vlade pospešili. Sem tudi večkrat sprejel predstavnike najbolj prizadetih delavcev in sem tudi dal konkretne predloge, kako bi se kakšen od njihovih problemov lahko rešil. Po drugi strani pa bi rad, da bi vlada našla tu nekoliko bolj sistematičen pristop k problematiki gradbenega sektorja. Mislim, da je tu vlada nekoliko zamudila in je s svojimi prispevki začela pozno, tudi sedanji rebalans ne bo pomagal, kajti del investicij se ukinja in seveda to ne bo dobro delovalo za gradbeni sektor. Tako da bi želel tudi današnjo priložnost izkoristiti za sugestijo, da bi pri gradbenem sektorju še enkrat pogledali, kaj je možno in kaj je treba napraviti, zato da se najakutnejši učinki ublažijo.
Gregor Trebušak: Kdo po vašem mnenju morda najbolj zamuja pri tem, vsaj občutku Slovenk in Slovencev, da bi se nekaj lahko spremenilo ali pa da bi morda koga, če po domače rečeva, zaprli za tisto, kar je naredil?
Dr. Danilo Türk: Svaril bi pred tem, da ljudje želijo oziroma da bi ljudje na nek način pospeševali s svojimi javni pritiski potek sodnih postopkov. Ti sodni postopki so vselej počasnejši od tistega, kar ljudje želijo in kar ljudje želimo na sploh in to je treba sprejeti. Mi smo imeli v preteklosti obdobje, ko se s tovrstnimi problemi sploh nismo ukvarjali in zdaj nas je nenadoma veliko tega zadelo hkrati, tako da je to pridobivanje izkušenj bolj boleče, kot bi bilo sicer. Verjamem, da bo naše pravosodje sčasoma bolj učinkovito, kot je danes, vendar moramo ga podpreti, zato da bi takšno postalo. Ni druge poti. In končno, treba je vedeti še nekaj – mi smo imeli 20 let zakonodaje, v kateri nismo dovolj dobro poskrbeli za reševanje problemov, kakršne vidimo danes. Naša zakonodaja je prešibka, tudi tu bo treba pogledati in videti, kakšne boljše rešitve moramo imeti, zato da bodo stečaji hitrejši, na primer, zato da bo možnosti za korupcijska dejanja manj, zato da se bo bolje zavarovalo pravice delavcev v različnih postopkih, ko podjetja zaidejo v težave, in tako naprej. Če smo v preteklosti imeli slabe zakone, če so ti zakoni bili slabo napisani, jih moramo spremeniti. Samo na ta način lahko družbo kot celoto izboljšamo. To seveda ne bo šlo čez noč in vem, da ne bo šlo brez določenega trpljenja, brez določenih posledic, kakršnih si ne želimo. Ampak ni druge poti. To nas še čaka in to moramo narediti.
Gregor Trebušak: Najlepša hvala. Ob koncu pogovora sva. Morda, da ne bova zaključila politično, če sva že tako začela, kakšna drugačna misel za državljanke in državljane?
Dr. Danilo Türk: Predvsem bi želel še enkrat, da si to poletje oddahnejo od politike. Mi smo kot država v tranziciji izrazito politizirana skupnost. Veliko se pogovarjamo o politiki, politika je na vsakem koraku. Treba pa je vedeti, da je pot do normalnosti v tem, da je politika nekoliko bolj ob robu. Ljudje imamo številne druge skrbi, interese in potrebe in prav je, da se jim posvetimo. Poletje je mogoče čas za oddih od politike, jeseni pa potem čas za premišljeno politiko.