Intervju za POP TV (TV Klub)

Ljubljana, 4.1.2009  |  intervju

Vir: POP TV

---

Edi Pucer (voditelj): Dober večer. V prvem TV Klubu letošnjega leta smo se odločili, da v studio povabimo predsednika države dr. Danila Türka. Aktualnih tem ne manjka, prav tako ne vprašanj o tem, kaj nas čaka v letu 2009, ki bo zaradi finančne in gospodarske krize po napovedih eno najtežjih doslej. Dober večer, gospod predsednik.

Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober večer.

Edi Pucer: Najprej bi vas vprašal, po čem ste si najbolj zapomnili minulo leto.

Dr. Danilo Türk: Če ostanem pri politiki, bi rekel - po volitvah. Leto 2008 je bilo leto državnozborskih volitev, leto nove vlade, nove koalicije. To je zelo zaznamovalo preteklo leto. Sicer pa, če razmišljam širše, o življenju ljudi, bi rekel, da je to bilo leto, ko smo imeli kar nekaj neurij poleti, imeli smo nekaj težkih trenutkov, kjer pa se je spet lepo pokazala solidarnost ljudi in tudi precej hitro ukrepanje in pomoč. Jaz upam, da bo vse, kar je ostalo še nerešenega od tistih neurij, popravljeno.

Edi Pucer: Tudi vaše predsedovanje je bilo v tem letu, v prejšnjem letu, zelo aktivno, ne?

Dr. Danilo Türk: Gotovo, deloval sem na področjih, na katerih sem dolžan delovati po ustavi. Začelo se je s predlogi za ustavne sodnike, nasploh sem se precej posvetil ustavnemu sodstvu, ker mislim, da je osrednjega pomena za naš pravosodni sistem in za institucije naše države. Potem sem bil zelo veliko v stiku z raznimi dobrodelnimi organizacijami, prostovoljskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami. Veliko sem bil po občinah v Sloveniji. In tudi nekaj mednarodnih aktivnosti sem imel.

Edi Pucer: Tudi vaša priljubljenost je bila zelo visoka, praktično bili ste ves čas najbolj priljubljeni slovenski politik, razen decembra, ko je vaša priljubljenost padla. Kako si razlagate ta padec?

Dr. Danilo Türk: To ni težko razložiti. Prišlo je do zelo neprijetne situacije v zvezi z najemom letala za komplicirano potovanje v BiH in seveda je to prizadelo, ne samo mene, ko sem izvedel za te stroške, ampak javnost. In razumljivo je, da se je tu nekaj spremenilo.

Edi Pucer: Bivši minister Virant je dejal, da bi bilo dobro, če bi se opravičili. Vi ste te visoke stroške za najem letala obžalovali, dejali pa ste, da boste potegnili konkretne poteze, potem ko bodo znani rezultati revizije. Prva revizija, ki ste jo naročili v svojem uradu, je pokazala nekaj manjših nepravilnosti, ne pa večjih, ne pa nezakonitosti, če lahko tako rečem. Je to že dovolj za opravičilo ali čakate še na revizijo računskega sodišča?

Dr. Danilo Türk: Upam, da se bo razumelo, da je moje obžalovanje resnično iskreno. In resnično bi rad, da vsi ljudje to vedo. Ukrepi, ki jih sprejemam, so zato, da se tovrstne napake ne bi ponavljale. Veste, ljudem, ki delajo v mojem uradu, se lahko zgodi kakšna napaka, ampak zdaj moramo zagotoviti, da ponavljanja tega ne bo. Tudi sam bom moral, ne da bi to zakon zahteval, bolj podrobno pogledati vse pripravljene odločitve o javnih naročilih. Tako da bo tu potrebnih nekaj notranjih reorganizacij in nekaj drugih dejavnosti te vrste, ki zagotovijo, da napak ne bo.

Edi Pucer: Mimogrede, ko govorimo o letalu, vlada sedaj razmišlja o tem, da bi ga dala Adrii Airways in tako dokapitalizirala to podjetje. Se vam zdi to smiselna odločitev?

Dr. Danilo Türk: Podrobnosti ne poznam, ampak verjamem, da bo vlada našla smotrno rešitev. Predvsem bi rad - in to je ena mojih glavnih idej v zvezi s situacijo, ki je nastala -, da bi resnično enkrat imeli v Sloveniji poenoten sistem, v katerega se vsi vključujemo. Predsedniški urad v to v preteklosti ni bil vključen. In da bi na ta način tudi vzpostavili nek red, da bi se vedelo, za kakšno potovanje so potrebne kakšne metode, kakšna sredstva, kje je potrebno posebno letalo, kdaj se gre z rednimi linijami in tako dalje.

Edi Pucer: Če bi imeli falcona v Adrii, bi bilo to lažje, najbrž.

Dr. Danilo Türk: Verjetno bi bilo lažje. Opozoril bi, da je Slovenija že pred 30 leti imela dve manjši letali, ki sta bili v uporabi. In do takih situacij, ko pridemo v primež nekih izjemnih tržnih razmer in postanejo najemnine previsoke, v preteklosti ni prihajalo. To so stvari, ki so se zgodile v preteklih letih.

Edi Pucer: Pred devetimi meseci sva se pogovarjala tudi v TV Klubu in takrat sva govorila tudi o vašem predsedniškem stilu. Sva se nekako strinjala, da je po eni strani uglajen, po drugi strani pa precej ljudski, ker ste veliko med ljudmi. Tudi vi ste to danes omenili. Ampak ta uglajenost, se zdi, da je malce prišla v vzvišenost. Ko sem gledal malo internetne forume, veliko ljudi pravi, da vam malce zamerijo. Pred volitvami ste nastopali skromno, sedaj, po volitvah, pa recimo se je takoj odprlo vprašanje rezidence, pa, recimo, dali ste obnoviti brunarico na Brdu, pa ta znamenita večerja pri kraljici, na katero ste povabili praktično ves svoj kabinet, ne pa tudi večine vlade. Vaše zahteve po tituliranju. Se vam zdi, da so upravičene, recimo, te kritike o tem, da je vaš stil vladanja malce preveč vzvišen, celo morda kraljevski?

Dr. Danilo Türk: No, jaz ne bi mogel reči, da vladam. Predsednik republike v našem sistemu nima vladarskih funkcij. Imam pa določen občutek za protokol, ki gre s to funkcijo, ki je potreben in ki gre s spoštovanjem države. Občutek za formo, ki gre s tem. In v nekaterih primerih, kakršen je recimo obisk kraljice, in pa drugih primerih te vrste, se ta forma bolj vidi. Verjamem, da je bilo teh dogodkov nekaj več v drugi polovici leta 2008 in zaradi tega je ta vtis nastal. Ampak rad bi pojasnil, jaz nisem spremenil niti svoje narave niti svojega načina razmišljanja, ostajam takšen, kot sem, in bom tudi naprej takšen, kot sem. Če bo potrebno nekaj forme ob raznih prilikah, bom seveda to spoštoval, sicer pa v svojem bistvu nisem spremenil odnosa do nobenega problema.

Edi Pucer: Ste takšen, kot ste, ste rekli. In ste precej trmasti, se mi zdi, vztrajate na svojih stališčih. To se je videlo tudi, recimo, v primeru Rupel. Dimitrij Rupel je pretekli teden, teden, ki se je zdaj končal, vas praktično napadel z vsemi topovi. V intervjuju za tednik Reporter je dejal, da zavračanje njegove kandidature je v bistvu politično dejanje in vaše besede o njegovi neprimernosti označil za klevete in kršenje človekovih pravic. Kako odgovarjate?

Dr. Danilo Türk: Rekel bi, da te trditve prvič niso nove, bile so izrečene večkrat. Mislim, da so take trditve v bistvenem nasprotju s samim pojmom diplomacije. Diplomat, ki kandidira za veleposlaniško funkcijo, vendarle ne more napadati predsednika države, ki ga imenuje in mu da poverilno pismo. To je neprimerno in nedostojno. To sem povedal v preteklosti, v podobnih situacijah, in zdaj lahko samo ponovim. Mislim, da se veleposlaniške funkcije ne da niti iztožiti niti izsiliti, treba je upoštevati vse okoliščine. In sam sem to naredil in sem prišel do zaključka. Ta zaključek je bil formalno sporočen tudi slovenski vladi in vlada je potem sprejela odločitve, ki odpirajo nov postopek za nove kandidate.

Edi Pucer: Gojite do Rupla tudi kakšne osebne zamere oziroma kot je on dejal, osebne predsodke, sovražnost?

Dr. Danilo Türk: Ne, prav ničesar.

Edi Pucer: Zanimivo je, da je tudi premier Pahor v intervjuju pred tednom dni v Objektivu nekako vas med vrsticami kritiziral. Dejal je, da ste Ruplu dali rdečo luč, še preden je opravil domačo proceduro. Vi sicer prisegate na proceduro, ampak v tem primeru ste to proceduro prehiteli?

Dr. Danilo Türk: Pravzaprav ne, kajti vladni predlog je bil že narejen. Jaz sem posredoval prejšnji vladi, tik pred njenim zaključkom mandata, svoje stališče. To sem naredil tudi s pismom, ki je bilo poslano in ki je bilo vzeto na znanje tudi s strani nove vlade. In potem se je vlada gospoda Pahorja odločila, da odpre nov postopek. Skratka, da je prejšnji postopek zanjo končan in da odpre novega. Tako da tu procesno ni bilo z moje strani narejenega nič takega, kar bi se lahko ocenilo kot prehitevanje.

Edi Pucer: Ampak SDS vztraja, da bi procedura v parlamentu morala steči. Da bi se morala končati pravzaprav.

Dr. Danilo Türk: Kot veste, je odbor za zunanjo politiko že razpravljal o tem in sprejel sklep, da ne bo opravil tega zaslišanja. Seveda, možno je, da se pojavi kakšna nova iniciativa in da se ta sklep spremeni, ampak to je stvar odbora za zunanjo politiko. Člani odbora bodo o tem odločali in potem bodo nadaljevali oziroma se bodo odločili, kakor se jim bo zdelo prav.

Edi Pucer: Ena od aktualnih tem v zadnjem mesecu, predvsem v zadnjem mesecu pa tudi v celem letu, je bila Hrvaška. O tem smo praktično res govorili celo leto, ampak rdeča luč na koncu je dvignila veliko prahu v Sloveniji, Evropi in seveda predvsem na Hrvaškem. Tu ste dali odločno podporo vladi premierja Pahorja. Pa me zanima, dejali ste tudi, da bo zdaj potreben nek svež pristop, nov pristop. Kaj to konkretno pomeni?

Dr. Danilo Türk: V svojem govoru ob dnevu samostojnosti in enotnosti sem povedal, da bo potreben določen razmislek. Mislim, da si je o teh stvareh nasploh od časa do časa treba vzeti čas za razmislek. In tudi pri nas moramo to napraviti. Potem pa svež pristop in opredelil sem tudi tri načela, na podlagi katerih verjamem, da se tak pristop lahko zgradi. To je najprej načelo dobre vere, odrekanje kakršnimkoli enostranskim potezam, ki prejudicirajo mejo, na primer. Drugič je tu načelo vzajemnega spoštovanja. P pogovarjati se moramo kot dve suvereni državi, ki druga drugo spoštujeta, jemljeta resno, ki se odrekata pritiskom. Slišali smo tudi precej trditev, da je treba na Slovenijo pritisniti ali pa pritisk sicer uporabiti. Tu ne gre za reševanje takih vprašanj. In končno vzajemna korist. Obe državi morata skrbno razmisliti, kakšne rešitve so v njuno obojestransko korist. In če se ta tri načela sprejmejo, se mi zdi, da se da potem konkretne pristope lažje dogovoriti.

Edi Pucer: Kaj pa, če Hrvaška vztraja na svojem?

Dr. Danilo Türk: Glejte, Slovenija je povedala, kako je. Vztrajanje na svojem ne pelje naprej. Če bo pri tem ostalo, na žalost ne bomo imeli napredka. Tisto, kar jaz verjamem, je, da je napredek možen, če dobro razmislimo in če se lahko zedinimo okrog nekih stališč, če hočete, konceptualne podlage, ki je potrebna za to, da se uspešno vodi diplomacija.

Edi Pucer: Pravite, da je potreben čas za razmislek in da je časa še veliko, da Slovenija še ni v časovni stiski. Ampak Evropski parlament je sprejel stališče, da bi morala Hrvaška končati pogajanja do konca letošnjega leta. Ima Slovenija ta čas oziroma koliko ga sploh ima?

Dr. Danilo Türk: Vse te časovne okvire, ki jih omenjate, je treba vzeti z določeno dozo rezerve, kajti vse to je odvisno od izpolnjevanja pogojev. Seveda, želje so eno in tudi Slovenija si želi, da bi Hrvaška kmalu uspešno nadaljevala s pogajanji, ampak v teh prvih mesecih leta 2009 je že prav, da se razmisli o vseh vidikih, tudi o tem dvostranskem vprašanju, ki je tako obremenilo odnose med državama.

Edi Pucer: Bi morala Slovenija vztrajati pri zahtevi po dostopu do odprtega morja, to je temeljna zahteva naše države, temeljni interes, kot ste tudi vi dejali, do konca? V tem smislu, da Hrvaške ne spusti v EU, dokler to vprašaje ni rešeno. Ali menite, da bi lahko Hrvaška šla v EU, pa bi to vprašanje reševali kasneje?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da je to vprašanje rešljivo že prej in da je treba zdaj razmisliti. Temu je posvečen razmislek. In potem najti svež start, da bi to vprašanje rešili že prej. Ne zato, ker bi to zahtevala kakšna posebna slovenska vztrajnost, ampak ker je problem tak, da je rešljiv.

Edi Pucer: Tudi trenutek je najbrž pravi.

Dr. Danilo Türk: Trenutek bi lahko bil dober.

Edi Pucer: V letošnjem letu se bo ves svet prav gotovo ukvarjal z gospodarsko in finančno krizo. Tudi Slovenija. Predsednik vlade je pred tednom dni v intervjuju za Objektiv dejal, da so v pilotski kabini letala, ki se imenuje Slovenija, trije ljudje, med njimi ste tudi vi. Kako vidite svojo vlogo v času recesije?

Dr. Danilo Türk: Zelo me veseli, da sem omenjen kot nekdo, ki sedi v pilotski kabini. To je zanimiva in prisrčna metafora. Rekel pa bi, da je seveda po ustavi in po našem sistemu vlada v prvi vrsti odgovorna za stanje in seveda za ukrepe, ki jih sprejema. In tu si vsi želimo čim bolj domišljenih, čim bolj tehtnih ukrepov. Mislim, da bo v tem letu treba predvsem paziti na socialni položaj, da se zagotovi tista stopnja socialne pravičnosti, ki jo lahko zagotovimo v kriznih razmerah. Treba je narediti vse, da se to doseže. In kot se bo krizna situacija razvijala, potem tudi videti, kje so priložnosti za naprej. Ampak v prvi fazi, v prvih mesecih v letu 2009, mislim, da je velik poudarek na socialni pravičnosti nujen.

Edi Pucer: Vi nimate pravzaprav veliko pristojnosti na področju gospodarstva, ampak recimo Drnovšek je kot predsednik organiziral tako imenovane pogovore o prihodnosti Slovenije. Takrat ta njegova ideja ni imela nekega širšega odmeva. Je mogoče zdaj pravi trenutek, da vi kot predsednik organizirate kaj podobnega? Pravijo, da moramo v tej krizi vsi držati skupaj in najti skupaj pravo pot.

Dr. Danilo Türk: Jaz bi se o takih idejah posvetoval z vlado, ker ne bi rad naredil ničesar, kar bi se razumelo kot zmanjševanje pozornosti na tista kritična vprašanja, kjer mora vlada sprejemati odločitve ali pa predlagati rešitve državnemu zboru. Če bi se izkazalo, da je lahko koristno, da organiziram kakšno posvetovanje kot predsednik republike, bom to vsekakor storil. Nekaj neformalnih pogovorov in posvetovanj o raznih temah sem že imel. To se lahko poglobi, lahko se razširi. Seveda pa moramo pri tem vedeti, kakšen cilj zasledujemo. V razmerah, ki so, si ne moremo privoščiti akademskih razprav, ampak moramo precizno določiti cilj. In če se o tem lahko dogovorimo, potem bom z veseljem opravil svoj del takega projekta.

Edi Pucer: Očitno bomo v tem letu vsi zategovali pasove, vlada je že začela tudi pri sebi. Predsednik vlade in ministri naj bi šli za en plačilni razred nižje. Kako konkretno boste varčevali v vašem uradu, če se boste določili za to?

Dr. Danilo Türk: Mi bomo vsekakor vključeni predvsem v varčevalne ukrepe, ki bodo zadevali proračun. Proračunski porabniki, vključno z uradom predsednika, bodo morali v prihodnjem letu pregledati svojo porabo in tu bodo potrebne omejitve. In vsekakor je najvažnejše to, da se s proračunsko in davčno politiko naredi vse, kar je možno, za to, da gospodarstvo ne bo preobremenjeno. In tu se bo urad vključil. Kar se tiče posebnih, specifičnih ukrepov, o tem seveda v uradu razmišljajo moji sodelavci in bodo imeli tudi konkretne ideje, ko pride čas za to. V vsakem primeru pa se mi zdi, da moramo predvsem paziti na to, da se ves čas razume celoto. Namreč, če ima država, kot pravijo ekonomisti, osem milijard evrov dolga, potem je treba seveda vedeti, kako se do tega problema v celoti postavljamo, da bi ga rešili in kakšne ukrepe moramo sprejemati kot celota. Zato mislim, da so simbolična dejanja ali pa dejanja, ki poskušajo dati nek vzor, dobra za začetek, za prve tedne. Ampak kot se bo situacija razvijala v letu 2009, bomo morali imeti zelo dobro premišljene širše ukrepe.

Edi Pucer: Širše ukrepe. No, na koncu bi vas vprašal še to. Kako se bomo izvili iz krize, je najbrž odvisno predvsem od tega, kako se bo razvijala situacija, kriza v svetu. Ves svet praktično polaga upanje na novega predsednika Amerike, ki bo imenovan še ta mesec. Pa me zanima, ali so ta pričakovanja upravičena ali niso morda pretirana?

Dr. Danilo Türk: Pričakovanja so vedno nekoliko pretirana. Ampak tisto, kar je priložnost za novega predsednika ZDA, je veliko zaupanje in pripravljenost in optimizem, ki vedno obstaja v ZDA in ki je veliko večji kot, denimo, v Evropi, še zlasti večji kot v Sloveniji. Verjamem, da ima novi predsednik možnost, da naredi zelo dobre stvari. Seveda bo pri tem spet treba napraviti nek sistem in zelo važno bo, kako se bo, recimo, javni denar usmerjal, kako se bo njegova poraba kontrolirala, kako se bo zagotovilo, da investiranje v nove infrastrukturne objekte ostane oziroma se razvija na pravi način, brez občutka, da se denar porablja kakorkoli nenamensko ali v nasprotju s cilji. Skratka, mislim, da bo tu veliko tovrstnega dela, ki bo v prvem ali drugem letu odločilo, ali je vse to zaupanje, ki sedaj obstaja, tudi dovolj utemeljeno. In ta preizkus bo največji in najtežji.

Edi Pucer: Upajmo, da se bo vse srečno izteklo. Hvala lepa, gospod predsednik in uspešno delo vam želim.

Dr. Danilo Türk: Jaz želim tudi POP TV in TV Klubu uspešno delo v letu 2009. In pa seveda veliko zanimivih razgovorov, ki bodo peljali našo družbo, naš družben dialog naprej.

Edi Pucer: Hvala lepa.