Intervju za Nedeljski dnevnik
Ljubljana, 20.12.2009 | intervju
Mar svet zares drvi v propad
Novinarja: Tone Fornezzi in Katarina Benček
V dneh pred svetovno konferenco v Köbenhavnu smo se s predsednikom države dr. Danilom Türkom pogovarjali o grozljivih podnebnih razmerah - Bodo plinske maske resnično odveč? - Koristni nasveti predsednika Türka - Zdaj pa še v Köbenhavn
Človeštvo prav v teh dneh v Köbenhavnu bije plat zvona.
"Biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje!"
Kakšno naključje! Streljaj od danske prestolnice leži mestece Helsingor, kjer stoji Hamletov grad, v katerem je Shakespearjev kraljevič Hamlet dahnil zgodovinsko modrost in svoj znameniti stavek, ki ga je avtor zapisal v angleščini: "To be or not to be, that is the question!"
Na svetovni konferenci Organizacije združenih narodov o podnebnih spremembah poteka v teh dneh skoraj dramatična bitka za planet - za biti ali ne biti. "To je zadnji poziv!" opozarjajo znanstveniki, saj bi se lahko planet Zemlja še v tem stoletju segrel za šest stopinj Celzija, kar bi lahko imelo kataklizmične posledice. Povečane koncentracije ogljikovega dioksida kot posledica industrije, prometa, vsestranskega onesnaževanja pa tudi izsekavanja gozdov so glavni krivci za segrevanje ozračja.
Nedeljski je med prvimi že pred dvema desetletjema opozarjal, da svet grozeče drvi v propad. Tedaj smo pisali vsem predsednikom držav G7 in jih precej provokativno spraševali, kaj bodo storili, da se v naslednjem stoletju ne bomo ljubili v plinskih maskah. Tedanji predsednik Francije, žal že pokojni François Mitterand, nam je odgovoril osebno in pohvalil našo skrb za reševanje planeta. George Bush starejši je veliko obljubljal, kanadski predsednik vlade Brian Mulroney pa nam je poslal celoten elaborat Zeleni plan Kanade. Žal je vse ostalo pri obljubah, saj nihče ni pričakoval, da bodo emisije CO2 naraščale tako hitro. Od leta 1990, ko smo razpošiljali pisma, se emisije toplogrednih plinov v ozračje povečujejo trikrat hitreje, kot so bile letne stopnje v devetdesetih letih.
Tudi zato je sedaj svetovna konferenca v Köbenhavnu, da bi rešili, kar se rešiti da. Tudi zato smo z našo mlado sodelavko Katarino Benček obiskali predsednika države dr. Danila Türka, ki je tudi na področju varovanja okolja zelo aktiven. Naša Katarina ga je v imenu mladih spraševala, ali se bodo morali njeni otroci igrati v plinskih maskah.
O izboljšanju skrb zbujajočih podnebnih razmer je bilo v zadnjih letih prodane v svetu že veliko megle, stanje pa je žal v resnici čedalje slabše. Kaj lahko vi, kot predsednik države Slovenije, konkretno postorite, da naši otroci ne bodo letali naokrog v plinskih maskah?
Lahko vam že danes povem, da se vaši otroci in druge kasnejše generacije ne bodo sprehajali s plinskimi maskami. Verjamem, da se je že danes zbrala kritična masa politične volje, zato da naredi pošten zasuk. Povsod je veliko vlaganj v zeleno tehnologijo, v redno tehnološko spremembo, ki se bo v naslednjih desetih letih prav gotovo zgodila. Na področju prometa, energetike in tudi drugod. V Sloveniji zaostajamo. Nimamo dovolj celovite politike prometa, energetike, kmetijstva, varovanja prostora in okolja ter davčnega sistema. Mi bi vse to morali uskladiti. Vprašali ste me, kaj lahko jaz osebno postorim. Osebno se zavzemam za konkretnejšo politiko varovanja okolja.
Vedno imam pri roki plinsko masko. Bom iskrena, bolj za demonstracijo. Za opozorilo! Pa vendarle, menite, da bi si jo moral za vsak primer priskrbeti vsak državljan?
Verjamem, da ne. Prepričan sem, da navadnim državljanom plinske maske niso potrebne in da imajo vso pravico pričakovati, da jim bo država zagotovila, da jim jih ne bo treba nositi. Razen tistim, ki jih v svojem poklicu nujno potrebujejo.
Slovenci navkljub vsemu slovimo kot redoljuben narod. Kako bi se moral po vašem mnenju vesti vsak izmed nas, da bi zmanjšali učinke tako imenovane tople grede?
Predvsem moramo napraviti več za energetsko varčnost. Imamo veliko izgubo energije predvsem zaradi slabih izolacijskih materialov, vsak lahko kaj postori na tem področju. Pri novih gradnjah bi morali zagotoviti boljšo izolacijo. Morali bi ustanoviti nevladne organizacijske skupine, ki bi skrbele, da bi z gozdovi gospodarili bolje. Mi imamo velike razvojne možnosti v gozdnem gospodarstvu, v lesni biomasi, v predelovalnih industrijah in tu smo v velikem zaostanku. Ne verjamem, da bo napredek prišel sam od sebe ali pa izključno zaradi naložb, zaradi denarja, nastati morajo projekti in te projekte mora spodbujati civilna družba.
Pred 30 leti so bile v avgustu na triglavskem ledeniku, imenovanem Zeleni sneg, smučarske tekme v veleslalomu. Zdaj je ledenika komajda še za kepanje. Moč globalnega segrevanja vse bolj sega tudi do nas. Je kakšna možnost, da se mu upremo?
Sami lahko naredimo bolj malo, a znotraj EU lahko storimo veliko. V času našega predsedovanja je EU naredila urnik svojih lastnih pogajanj, ki so omogočila, da je EU vodilna svetovna sila pri pogajanjih o znižanju primesi toplogrednih plinov. Sposobna je zagotoviti znižanje za svoje države na taki ravni, ki bi lahko do leta 2020 zagotovila s 30-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov. Tako znižanje bi že lahko zagotovilo sunkovit premik. Skupina G8 je v Italiji letos v svoji razpravi določila konkretne dolgoročne cilje do leta 2050. Znotraj EU lahko precej storimo tudi v pogajanjih, za boj proti globalnemu segrevanju.
Gospod predsednik, obljubljam vam, da vas bom ubogala, če mi svetujete, kaj naj jaz osebno že jutri storim za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Ne vem, kako ste z uporabo avtomobila. Z avtom bi morali le na nujne poti. Če kupujete avto, potem razmišljajte o hibridu. Če načrtujete dom, lahko veliko postorite na tem področju. Doma bi morali več varčevati z energijo, ugaševati luči, računalnik, ko tega ne potrebujete. Če bi veliko ljudi počelo take malenkosti, bi tako veliko prihranili.
Zelo vesela bi bila, če bi nas potolažili, da nekateri črnogledi ekologi vendarle pretiravajo, ko napovedujejo, da bi lahko zaradi globalnega segrevanja ozračja že čez deset let morje preplavilo Piran.
Osebno sem prepričan, da se to ne bo zgodilo, ker verjamem, da bodo aktivnosti, ki se sedaj začenjajo, že dale prve rezultate. Verjamem, da taka nevarnost obstaja, ampak se bo uresničila samo, če ne bomo storili ničesar. Mi imamo možnost, da sedaj začnemo resnejšo akcijo. Tudi EU je zelo resno stopila v akcijo za zboljšanje podnebnih razmer, pa tudi drugod po svetu lahko računamo na sodobne tehnologije, zato verjamem, da bodo uspehi doseženi.
Za konec pa samo še tole. Iz uredništva Nedeljskega dnevnika bomo pisali vsem predsednikom držav G8. Nam lahko svetujete kakšno izvirno vprašanje, kako bi lahko učinkovito rešili naš planet?
Postavil bi jim vprašanje, v kakšnih rokih bodo uvedli nove tehnologije, na področju energetike in na področju prometa. Že v Köbenhavnu bi morali imeti konkretno predstavo. Od tega, kako natančni bodo odgovori, se bo vedelo, ali je to resna politika ali ni. Predlagal bi, da ne pišete samo predstavnikom G8, ampak tudi drugim državam. Pišite predvsem Indiji in vprašajte predsednika vlade, kaj počne njegov novi okoljski minister in kaj pričakuje od njega do konca leta. Ta naj bi postopoma razvil neke nove pristope v Indiji, ki je ena največjih ustvarjalcev toplogrednih plinov.
Pa še to. Ta teden se ekipa Nedeljskega s Katarino Benček odpravlja v Köbenhavn s precej drzno nalogo pod parolo: Misija ND dobre volje za manj emisije CO2 v vesolje.