Nagovor na srečanju slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov

Tuhelj, 12.4.2011  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na okrogli mizi z naslovom "Krepitev gospodarskega sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo" v okviru srečanja slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov
Tuhelj, 12. april 2011


Spoštovani gospod dr. Ivo Josipović, predsednik Republike Hrvaške,
spoštovani visoki gostje, spoštovani udeleženci današnjega dogodka,

moram povedati, da mi je v veliko veselje, da sem lahko ponovno del dogajanja, ki tako simbolično in hkrati tudi praktično izkazuje prijateljstvo med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo in ki daje specifično, konkretno, življenju primerno vsebino našim odnosom tukaj ob meji – in naši skupni prihodnosti. Z zanimanjem sem poslušal tudi predstavitve, ki so bile povedane v dosedanjem poteku tega srečanja, in želel bi, če mi dovolite, z nekaj svojimi pogledi dopolniti pogled, ki smo ga že slišali.

Gospa Vesna Trnkop-Tanta, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice, nam je povedala, da sta Slovenija in Hrvaška v lanskem letu povečali obseg blagovne menjave za 10 odstotkov, kar je lep rezultat v času, ki je še vedno čas gospodarske krize. To nas mora veseliti na več načinov. Ne gre samo za povečanje obsega, gre še za nekaj drugega. Ekonomisti vedo, da je za vsako državo, za vsako skupnost trgovanje s sosednimi državami nujna prioriteta. Največji delež trgovanja se ustvari ravno s sosednjimi državami in ne glede na to, kakšne so naše ambicije v širšem okolju, moramo nenehno graditi in krepiti ta temelj, ta fundament gospodarskih odnosov z našimi sosedi. Za Slovenijo je Hrvaška izjemno pomembna soseda, pomemben gospodarski partner, pomemben politični partner in veseliti nas mora, kadar beležimo rast v tem sodelovanju.

Seveda gre s takim sodelovanjem cela vrsta poslovnih vrednot – povezovanje podjetij, reševanje medsebojnih problemov pri vsakodnevnem poslovanju, iskanje novih poslovnih priložnosti in seveda tudi razprava, kakršna je današnja, ki omogoča izmenjavo mnenj, stališč in na ta način tudi odpiranje novih prostorov sodelovanja. Kot predsednik Republike Slovenije si močno želim, da bi bilo gospodarsko sodelovanje med našima državama vsestransko. To si želim zato, da bi na ta način eni in drugi ustvarili podlago, iz katere lahko razvijamo sodelovanje v širšem evropskem in svetovnem prostoru.

Danes smo v predstavitvah slišali veliko o tem, kako se naši prostori tukaj ob meji medsebojno dopolnjujejo, kako imamo neke skupne vrednosti, ki jih lahko razvijamo skupaj, s skupno vizijo, z občutkom za napredovanje ljudi na eni in drugi strani meje, z občutkom za izboljšanje okolja, za večjo energetsko učinkovitost in za čim boljše vključevanje v kohezijske projekte Evropske unije. Zelo pomembno je, da razvijemo skupno kulturo sodelovanja prav v teh kategorijah – razvijati skupne potenciale, potenciale, ki jih imamo v prostoru, ki si ga delimo, ki ga ločuje meja, ki pa je vendarle na nek način naš skupen življenjski prostor, krepitev skrbi za okolje, izboljšanje na področju energije in čim boljše vključevanje v Evropsko unijo.

Gospod Siniša Hajdaš Dončić, načelnik Krapinsko-zagorske županije, je razložil nekatere težave, ki se pojavljajo v omejitvah kvantitativnega značaja, ki jih ima Evropska unija, ko gre za kohezijske projekte, za katere kandidiramo. Mislim, da moramo ta vidik vzeti zelo resno. Oba predsednika sva bila pozvana, da piševa Evropski uniji, da skupaj nastopiva in rad bi takoj povedal, da se s tem pristopom strinjam. Poiskati moramo prave naslovnike v Bruslju in se pobrigati za to, da bi ravno ta obmejni prostor na območju med Slovenijo in Hrvaško dobil ustrezno prepoznavnost v okviru Evropske unije. Gre za pomemben prostor, ki ga lahko skupaj razvijamo in ki ga mora tudi Evropska unija prepoznati kot gospodarsko, kulturno, ekološko in v vseh drugih pogledih zanimiv prostor, ki ga moramo razvijati skupaj. Kohezijska politika Evropske unije bo morala ostati ena od strateških prvin Evropske unije za naprej.

Vsi vemo, da je Evropska unija ta čas soočena z različnimi težavami. Različne krize, različne vrste političnih in drugih problemov, vse to ustvarja položaj, v katerem doseganje konsenza in skupnih rešitev ni enostavno. Vendar, ko gre za kohezivnost, ko gre za različne vidike kohezijske politike, ko gre za povezovanje geografsko bližnjih območij, mora Evropska unija vseskozi stremeti za razvojem, ki ne trpi prav nobene prekinitve, razvojem, ki mora nenehno izkazovati napredek. In prav v tem prostoru dajemo Evropski uniji priložnost, da pokaže svojo pomembno dodatno vrednost. Evropska unija je tu prav zaradi tega, da povečuje kohezivnost na območjih meja med svojimi članicami.

Tukaj seveda govorim o Republiki Hrvaški kot državi, ki bo članica v najkrajšem času in kjer moramo že danes imeti ne samo dovolj dobro izdelano vizijo, ampak hkrati tudi dobro izdelane projekte in dobro definirane zahteve v razmerju do Evropske unije. Mene je zelo veselilo, ko sem danes slišal, kako konkretni, kako precizni, kako dobro zastavljeni so ti projekti, ki omogočajo, da so tudi zahteve vis-à-vis Evropski uniji konkretne in kar se da učinkovite. Če bo več evropskih sredstev, bo tudi razvoj vsega tega okolja boljši. Seveda ne gre samo za materialni vidik, gre za to, da moramo ljudem na tem območju dati dolgoročno perspektivo lepega, kultiviranega, ekološko vzdržnega življenja za prihodnost.

Ko takole razmišljamo o naših možnostih za naprej, vidimo, da na nekaterih področjih lahko govorimo o našem sinergijskem povezovanju v razmerju do tretjih držav. Dovolite mi, da tu navedem neko svojo nedavno izkušnjo, ki se mi zdi, da je vredna omembe v tem krogu in zasluži razmislek za naprej. V novembru lanskega leta sem bil na uradnem obisku v Ruski federaciji, ne samo v Moskvi, Sankt Petersburgu, ampak tudi v Samarski pokrajini, in na vseh teh točkah smo se pogovarjali o tem, kaj je za rusko gospodarstvo in Rusijo zanimivega na našem območju. Izkazalo se je, da obstaja izjemno velik interes za zdraviliški turizem in izredno velik potencial, da razvijemo trajno sodelovanje. To sodelovanje seveda že obstaja, naša zdravilišča so v Rusiji znana, imamo svoje mesto. Vendar imamo veliko večje možnosti, kot jih uspevamo za sedaj uresničiti.

Dodatno vsemu, kar sem povedal, dodatno k temu osnovnemu elementu sodelovanja med sosedi, dodatno k vsemu temu, kar nas povezuje v okviru kohezijske evropske politike, moramo skupaj gledati tudi v možnosti, ki nam jih daje sodelovanje v širšem prostoru. Verjamem, da je Rusija ena tistih partnerskih držav, s katerimi lahko razvijemo veliko širši obseg sodelovanja, povežemo vse naše potenciale, ki jih imamo na področju zdraviliškega turizma in druge turistične ponudbe, v celovito, zanimivo, atraktivno ponudbo, ki nas bo povezala s tem, morebiti geografsko nekoliko bolj oddaljenim, ampak za Evropsko unijo kot celoto izjemno pomembnim območjem.

Kot vidite, spoštovani udeleženci in udeleženke današnjega srečanja, danes je priložnost, ko lahko ocenimo, kar je bilo doseženega, ko smo lahko zadovoljni s tem, da napredujemo, in ko hkrati vemo, da potrebujemo čvrsto vizijo in čvrsto medsebojno zaupanje, da napredujemo v tej viziji. Danes sva tu predsednika obeh držav. Najina prisotnost simbolizira to privrženost skupnim projektom, simbolizira pa še nekaj pomembnejšega – simbolizira medsebojno spoštovanje in medsebojno zaupanje. To dvoje danes imamo. Za to, da smo ustvarili to raven zaupanja in spoštovanja, ki ga imamo danes, se je bilo treba potruditi. Verjamem, da se bova oba predsednika potrudila, da se to medsebojno spoštovanje in zaupanje ne samo ohrani, ampak da se v bodoče tudi okrepi. In verjamem, da je to realen in pomemben prispevek k našemu vsestranskemu sodelovanju.

Sodelovanje mora biti razvito ne samo v smislu trgovine, ne samo v smislu elementarnih ekonomskih vsebin, ampak z izjemno velikim občutkom za potrebe ljudi na obeh straneh meje. Za tako vizijo se je vredno potruditi, v tako vizijo je vredno vložiti več medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Veliko smo že dosegli, več pa še bomo. Zato je današnji dan tudi dan optimizma. Zato je tudi današnja položitev temeljnega kamna nove investicije primerna simbolična gesta, ki pove vse to – ki pove vse o naših ekonomskih odnosih, ki pove o našem rastočem medsebojnem zaupanju in spoštovanju in ki pove veliko o naši skupni viziji napredka za prihodnje.

Vsem, ki sodelujete v tem, želim, da bi se ta vizija uresničevala čim hitreje. Če pa bomo ugotovili, da se na kakšni točki ne uresničuje dovolj hitro, pa se bomo skupaj potrudili, da bo napredek hitrejši. V tem duhu optimizma vas želim še enkrat pozdraviti, se vam zahvaliti za udeležbo na današnjem srečanju in vam zaželeti veliko uspeha. Hvala lepa.