 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je sprejel predsednika Republike Armenije Serža Sargsjana, ki je prispel v Republiko Slovenijo na uradni obisk. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi sta se predsednika zadržala v pogovoru na štiri oči, temu pa so sledili plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Republike Armenije pod vodstvom obeh predsednikov.
Predsednika sta se po novinarski konferenci udeležila slovesnega podpisa dvostranskih dogovorov med Slovenijo in Armenijo:
- Protokola med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Armenije o sodelovanju na področju evropskih integracij, ki ga je s strani Republike Slovenije podpisal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ter
- Memoranduma med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo Republike Armenije o sodelovanju na področju turizma, ki ga je s strani Republike Slovenije podpisala ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić.
|
 Predsednik dr. Danilo Türk je uvodoma predsedniku Sargsjanu zaželel dobrodošlico in izpostavil, da Armenijo kljub geografski oddaljenosti s Slovenijo vežejo številne prijateljske vezi. Dejal je, da Slovenija vidi Armenijo kot pomembnega partnerja Evropske unije v okviru Vzhodnega partnerstva. Odnos z državami Vzhodnega partnerstva in Rusijo je za Evropsko unijo ključna in prva strateška prioriteta, je poudaril predsednik in dodal, da si Slovenija prizadeva, da bi bilo to sodelovanje čim bolj kompletno. V tem kontekstu Slovenija in Armenija sklepata tudi protokol o sodelovanju na področju evropskih integracij. |
 Predsednik Serž Sargsjan se je zahvalil predsedniku Türku in slovenskemu ljudstvu za gostoljubje. Izpostavil je, da sta Slovenija in Armenija zgodovinsko povezani, saj sta se obe močno trudili, da bi preživeli in da bi obdržali svojo kulturno identiteto. Slovenijo je opisal kot državo, ki se je od osamosvojitve naprej vzorno razvijala in je danes uspešna država članica Evropske unije. Pohvalil je tudi razvoj odnosov s sosednjo Hrvaško, saj sta državi uspeli preseči pretekle napetosti in danes dobro sodelujeta. Dodal je, da Armenija nima takšne sreče s svojimi sosedami. Predsednik Sargsjan je zagotovil, da si bo Armenija še naprej prizadevala za razvoj sodelovanja z Evropsko unijo. Ob tem je pozdravil podpis memoranduma s Slovenijo, saj se lahko Armenija na področju evropskih zadev veliko nauči od Slovenije. |
 Slovenski predsednik je poudaril, da je dvostransko sodelovanje med državama dobro, vendar zahteva veliko nadaljnjih naporov in nadaljnjega razvoja. Blagovna menjava med državama je skromna, zato bodo med uradnim obiskom armenskega predsednika med gospodarstveniki potekali posebni pogovori o možnostih za krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Armenijo. Po besedah predsednika Türka morata državi razvijati kulturno sodelovanje. Državi želita razvijati tudi sodelovanje na področju turizma, čemur je namenjen poseben memorandum o sodelovanju na tem področju. Kot perspektivne panoge za razvoj gospodarskega sodelovanja je predsednik omenil energetiko, informacijsko-komunikacijske tehnologije in kmetijsko mehanizacijo. |
 Predsednik Sargsjan se je strinjal, da so se v zadnjih letih stkale številne vezi in da je dvostransko sodelovanje med državama postalo tesnejše in intenzivnejše. Spomnil je na lanski uspešni uradni obisk slovenskega predsednika z gospodarsko delegacijo v Armeniji, ko sta državi sklenili številne sporazume o gospodarskem sodelovanju, ki se jim danes pridružuje še memorandum o sodelovanju na področju turizma. Tudi sam je poudaril pomen kulturne komunikacije in različnih programov izmenjave. Spomnil je, da je Ljubljana lani že gostila serijo kulturnih dogodkov, ki so slovenski javnosti predstavili armensko kulturo in zgodovino, in dodal, da bodo tudi sami v Erevanu organizirali posebne dneve slovenske kulture. |
 Predsednik Türk je poudaril pomen skupnega prizadevanja za reševanje vseh političnih vprašanj, ki na kakršenkoli način zadevajo mednarodni mir in varnost. Dejal je, da Slovenija podpira prizadevanja skupine iz Minska za rešitev problema Gorskega Karabaha, ki je eden najstarejših konfliktov na območju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Slovenija je močno privržena reševanju tega problema in spodbuja komunikacije v ta namen, ki so v zadnjem času zahvaljujoč skupini iz Minska in predsedniku Ruske federacije postale intenzivnejše. Armenija je kljub težki zgodovini, polni politične negotovosti in nasilja, ohranila življenjsko moč in optimizem. Zato je predsednik Türk ocenil, da bo uspešna tudi pri reševanju vseh praktičnih vprašanj današnjega trenutka.
Armenski predsednik je dejal, da je njegova država vedno kot edino možno opcijo zagovarjala mirno razrešitev tega konflikta. Čez teden dni se bosta s pomočjo mediacije ruskega predsednika Medvedjeva srečala zunanja ministra Armenije in Azerbajdžana. Predsednik Sargsjan je ob tem izrazil željo, da bi bilo vprašanje Gorskega Karabaha kmalu rešeno. Kot ključna načela za reševanje tega problema je izpostavil načelo reševanja konflikta brez uporabe sile, načelo pravice ljudi do samoodločbe in načelo ozemeljske celovitosti. Zavzel se je za to, da bi prebivalci Gorskega Karabaha, ki že tisočletja živijo na svojem ozemlju, lahko tudi sami odločali o svoji usodi. |