Drugi posvet pri predsedniku o zaposlovanju mladih

Ljubljana, 12.9.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral drugi posvet o problematiki zaposlovanja mladih, na katerem so sodelovali predstavniki mladinskih, študentskih in dijaških organizacij, državnih institucij ter civilnodružbenih organizacij. Predsednik republike je uvodoma izpostavil, da gre za problematiko, s katero se soočajo vse članice Evropske unije, zato je pomembno čim bolj natančno spremljati aktivna prizadevanja na tem področju tudi v drugih državah članicah. Poudaril je, da ne gre več samo za velik in akuten problem, ampak tudi za problem, ki zahteva urgentno reševanje.

Predsednik je kot temeljno načelo pri reševanju te problematike opredelil geslo "nič o mladih brez mladih." Dodal je, da je to temo v preteklih dneh omenil tudi v pogovorih z ministrom za finance, predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in generalnim sekretarjem Združenja delodajalcev Slovenije, v prihodnjih dneh pa se namerava o tem pogovoriti tudi z ministrom za delo, družino in socialne zadeve ter s skupino vodilnih slovenskih ekonomistov. Z vsemi temi sogovorniki se predsednik pogovarja o našem ekonomskem položaju in o poteh izhoda iz krize.

Predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Patricija Čular je poudarila, da je skrb za mlade ena najpomembnejših skrbi vsake družbe. Omenila je statistične podatke, ki v zadnjih dveh letih kažejo na trend upadanja števila brezposelnih mladih. Predstavila je poseben ukrep znotraj aktivne politike zaposlovanja "Prvi izziv", ki je namenjen izključno mladim do 30. leta starosti, in načrtovani ukrep uvajanja t.i. mentorskih shem ter izpostavila pomen karierne orientacije mladih.

Na posvetu je sodeloval tudi veleposlanik Francoske republike v Republiki Sloveniji Pierre-François Mourier, ki je predstavil razmere na področju zaposlovanja mladih v Franciji ter vsebino predloga novega zakona, s katerim namerava Francija subvencionirati polne zaposlitve mladih brez kvalifikacij oziroma mladih iz okolij z visoko stopnjo brezposelnosti, ki bi jim omogočile usposabljanje in delo za daljše obdobje.

Predstavnica Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije Lučka Žižek je dodala, da se pri nas soočamo z upadanjem deleža mladih v celotni populaciji in naraščanjem števila visoko izobraženih mladih, ki zaradi strukturnih neskladij ne morejo najti zaposlitve, primerne njihovi izobrazbi. Izpostavila je, da se na evropski ravni rešitve za problem zaposlovanja mladih iščejo tudi v "zelenih delovnih mestih", ki prispevajo k prehodu v nizkoogljično družbo, ter "belih delovnih mestih", ki spadajo v sektor zdravstvenih in socialnih storitev, veliko priložnosti pa je tudi na področjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter socialnega podjetništva.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Kamal Izidor Shaker je dejal, da bi morali pri oblikovanju ukrepov za odpravljanje brezposelnosti mladih sodelovati vsi družbeni akterji in da bi se moralo zaposlovanje mladih v širši javnosti jasno priznati kot problematično. K urejanju tega vprašanja bi morali pristopiti celovito, zlasti s sodelovanjem države, izobraževalnih institucij, delodajalcev in mladih. Predstavnik MSS Tadej Beočanin pa je izrazil obžalovanje, da se Svet Vlade Republike Slovenije za mladino kot organ, ki je namenjen medresorskemu usklajevanju ukrepov za reševanje problematike mladih, letos še ni sestal.

Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v zvezi z nižanjem števila brezposelnih mladih omenil podatek, da se je v zadnjem obdobju tudi močno povečalo število ljudi, ki so bili izbrisani iz uradne evidence iskalcev zaposlitve. Dodal je, da je za več kot 10.000 mladih z visoko izobrazbo na zavodu za zaposlovanje na voljo le 157 prostih mest, ki ustrezajo njihovi stopnji izobrazbe. Opozoril je na problem širitve prostovoljnega pripravništva mladih in socialne zaščite mladih z nestalnimi zaposlitvami. Izpostavil je tudi možnosti črpanja sredstev evropske kohezijske politike in pomen uvajanja mentorskih shem za potencialne mlade podjetnike.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc in vodja Dijaške organizacije Slovenije Teja Velkavrh sta opozorila, da je potrebno spremeniti in okrepiti področje informiranja mladih o trgu delovne sile in delovnem okolju. Na nacionalni ravni pa bi morali okrepiti celoten sistem karierne orientacije, na način, ki bi vključeval in povezal karierno svetovanje z individualnim načrtovanjem.

Vodja mladinske pobude "Mreža idej" Boris Mark Andrijanič je izpostavil pomen ustvarjanja novih delovnih mest za mlade s pomočjo spodbujanja malih in srednje velikih podjetij ter privabljanja tujih investicij. Predstavnik mladinskega Zavoda Mladinska mreža MaMa Uroš Skrinar pa je dodal, da mladi niso strošek, ampak investicija.

Maja Dizdarević in Iva Matjašič sta predstavili delovanje kariernih centrov Univerze v Ljubljani. Tadej Slapnik iz Slovenskega foruma za socialno podjetništvo in Sebastjan Pikl z Inštituta Novum pa sta predstavila priložnosti za zaposlovanje mladih na področju socialnega podjetništva.

Predstavnik Urada Republike Slovenije za mladino Andraž Zgonc je dejal, da je osnutek Nacionalnega programa za mladino, ki bo opredelil razvoj mladinskega dela in mladinske politike do leta 2020, že pripravljen za javno obravnavo. Opozoril je na problem dela mladih v "asocialnem času", kamor sodijo izmensko delo, sobotno in nedeljsko delo, delo v večernih urah in nočno delo, ter na potrebo po oblikovanju analize o srednjeročnem gibanju potreb po delovni sili.

Udeleženci pogovora so se strinjali, da bi bilo treba celoten izobraževalni sistem bolje povezati s potrebami gospodarstva. Zato je predsednik republike predlagal, da bi se temu vprašanju posebej posvetili na enem od prihodnjih pogovorov.

Predsednik Türk je po zaključku pogovora v izjavi za medije poudaril, da je treba v vseh pogajanjih, ki zadevajo pripravo delovnopravne zakonodaje, poskrbeti za to, da bodo mladi aktivno vključeni. Po besedah predsednika bi morali bolj natančno pregledati tudi razmerje med potrebami gospodarstva in možnostmi izobraževalnega sistema. Opozoril je, da v gospodarstvu še vedno dosegamo razmeroma nizke stopnje dodane vrednosti, da bi to spremenili, pa potrebujemo zelo dober izobraževalni sistem.