Intervju za Val 202 (Vroči mikrofon)
Ljubljana, 7.9.2010 | intervju
Vir: Radio Slovenija
Jernej Verbič (voditelj): Gospod predsednik, dober dan. Najprej vprašanje, ki se ob vsem, kar se dogaja zdaj, pravzaprav postavlja kar samo po sebi. Tudi naši poslušalci večkrat sprašujejo, tudi vas, naslovljena so ta vprašanja tudi na vlado. Sta Rdeči križ in Karitas trenutno usoda Slovencev? Pred časom smo še poslušali o svetilniku 21. stoletja in o Sloveniji na vrhu sveta.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan najprej vsem poslušalkam in poslušalcem. Najkrajši odgovor na vaše vprašanje je: ne. Rdeči križ in Karitas nista usoda niti ne najpomembnejši faktor reševanja različnih problemov. Res pa je, da smo imeli v avgustu nekaj primerov, ko je prav humanitarna pomoč postala nujna za nekatere ljudi, ki so bili prizadeti v Vegradu in pa v Preventu. In iz tega je nastal tak vtis. Mislim, pa da ta vtis ni celovit in zato bi predlagal, da se z njim ne pretirava. Seveda smo v teh krizah morali dajati glavno pozornost socialnim vprašanjem in tu so se izkazali centri za socialno delo, Rdeči križ in Karitas, občine - zelo pomembno -, tudi sam sem iz Fundacije Pustimo jim sanje prispeval finančna sredstva za tiste otroke, ki so bili posebej prizadeti in ki so zašli v težave pri plačevanju prevozov, šole v naravi, malice in podobno, vse v dogovoru s centri za socialno delo. Skratka, socialni problemi so postali akutni. Imamo način reševanja in zdaj je čas, da pogledamo rešitve, ki gredo naprej.
Jernej Verbič: Poročila s terena so - tudi sami ste že omenili - včasih kar skrb zbujajoča. Zdaj se morda pa res že potrjuje tisto, da smo socialna država bolj na papirju kot drugače. Ali to drži?
Dr. Danilo Türk: Socialni položaj se je zaostril. Padec bruto domačega proizvoda v lanskem letu je povzročil hud pretres in socialni problemi so se zaostrili. Sam se redno srečujem z ljudmi, ki delajo v centrih za socialno delo, in seveda mi pripovedujejo o težavah in tudi o sredstvih, ki jih naša država namenja za reševanje teh težav. Pri nas imamo okrog 75.000 ljudi, ki so na ta ali oni način povezani s pomočjo, ki jo dajejo centri za socialno delo, in to je seveda velika številka. Hkrati pa moramo vedeti, da rešitve niso v socialni pomoči. Če pogledamo Prevent, ki je bil zadnje tedne posebej izpostavljen kot velik problem: tu je prišlo do propada podjetja zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov - to se pravi, to ni posledica krize - in prišlo je do situacije, v kateri je bila nujna socialna pomoč potrebna. Hkrati pa so se že začele nakazovati rešitve. Opozoril bi, da so prve nove zaposlitve že tu. To se bo nadaljevalo. Obstajajo dobre možnosti, da se večji del delavk Preventa na novo zaposli v programih, ki nastajajo. Mislim, da se je tu nova ministrica za gospodarstvo zelo dobro izkazala s hitrim ukrepanjem, tako da imejmo upanje, da bodo problemi rešeni preko tistega, kar opisujemo kot socialno pomoč.
Jernej Verbič: Na eni strani imamo ljudi, ki ostajajo brez služb, brez 300, 400 evrskih plač, hodijo po pomoč. Na drugi imamo zdravnike z dobrimi plačami - to se verjetno strinjamo vsi - in predvsem še boljšimi dodatki na dežurstvo, ki pa si jih nočejo znižati in zdravstveni sistem je prav v tem mesecu zelo ogrožen, nekateri poročajo celo o možnem kolapsu. Koga v tem sporu podpirate vi, vlado ali zdravniški ceh?
Dr. Danilo Türk: Sam podpiram razumne rešitve in sem tudi predlagal razumne rešitve. Mene predvsem skrbi pomanjkanje pripravljenosti na kompromis in iskanje rešitev, ki bi zadovoljile vse. Take rešitve so možne. Kot veste, je dr. Rajko Kenda že konec julija opozoril na razsežnosti problema in nujnost iskanja sporazuma. To pismo je poslal tudi meni. Na to sem se odzval in imel več posvetovanj s pomočjo svojih sodelavcev. Mag. Franc Hočevar, ki mi svetuje v zdravstvenih vprašanjih, se je v to aktivno vključil. Nato sem 18. avgusta predlagal rešitev, ki bi bila v tem, da bi se naredila posebna kolektivna pogodba ali dodatek h kolektivni pogodbi, s katero bi se zdravniška dežurstva izvzelo iz ukrepov, ki jih je predvidela novela k Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju junija letos. Zaradi tega se mi zdi, da smo imeli možnost na tej podlagi priti do sporazuma. Tako zdravniški sindikat kot tudi ministrstvo sta izkazala naklonjenost temu predlogu. Vlada kasneje tega predloga ni sprejela oziroma ni sprejela te usmeritve. Ni še vse zamujeno. Neka zamuda je nastala, ampak ravno danes bodo nova posvetovanja. Sam sem ta svoj predlog ponovil in poudaril: ni važna pravna forma. Če ne gre s kolektivno pogodbo, se to da rešiti na druge načine, z nekim pravnim aktom, ki doseže isto - ki izvzame dežurstva začasno iz ukrepov, in sicer za tisti čas, ki je potreben, da se sistem dežurstev reformira. Glede tega pa se vsi strinjajo, da je reforma potrebna in da je lahko narejena tako, da se bodo stroški zmanjšali in da se tudi nagrajevanje zdravnikov ne bo bistveno spremenilo oziroma ne bo postalo nepravično. Skratka, rešitve so možne.
Jernej Verbič: Grozijo tudi sindikati v javnem sektorju. Javna uprava je v naši državi kar razbohotena, birokratov je preveč, opozarjajo nas na to tudi iz tujine. Tudi porabijo trenutno preveč denarja glede na situacijo, to je dejstvo. Kaj storiti? Vlada je hotela privarčevati pravzaprav, na koncu je pristala, da samo ne bo zviševala več mase za plače v javnem sektorju, pa tudi to ni dovolj. Je rešitev recimo interventni zakon, kot v nekaterih drugih državah, da torej linearno režemo stroške kar počez? Ker kaže se, da bo stavka konec meseca.
Dr. Danilo Türk: Najprej, kot veste, mednarodne primerjave na kažejo, da bi mi imeli pretirano velik javni sektor. Ta sektor je velik, ampak ne moremo reči, da je njegova velikost sama po sebi problem. Od leta 2008 imamo Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki je predvidel povišanja, ta povišanja pa v ekonomskih razmerah krize niso vzdržna. Če bi imeli rast, kakršna je bila pred letom 2008, bi morebiti lahko vzdržali tudi rast osebnih dohodkov v javnem sektorju. Ker pa je prišlo do upada bruto domačega proizvoda in do krize, te možnosti nimamo. Zato je zamrznitev plač razumen ukrep in velik del uslužbencev v javnem sektorju to sprejema, tudi njihovi sindikati to sprejemajo, ne pa vsi. Mislim, da pogajanja še niso končana in da niso vse možnosti izčrpane. Navsezadnje, tudi v parlamentu, kjer je zdaj - ravno danes, ko govoriva - začetek izredne seje, je možnost priti do kakšnih rešitev, ki bi zadovoljile tako sindikate kot tudi vlado. Če pa se seveda to ne bo moglo doseči, potem pa bo verjetno vlada že storila prav, če vztraja na zamrznitvi.
Jernej Verbič: Kako ocenjujete trenutno delo slovenske vlade? Vsak mesec ima pravzaprav kakšno novo fronto. Reforme niso prijetna stvar, a nujne so. Očitki pa so tudi kar hudi: da tepta, da ukinja socialni dialog, da delavce pošilja v prezgodnji grob.
Dr. Danilo Türk: Ta vlada je začela z delom v izjemno težkih okoliščinah. Kriza, ki je dobila vse razsežnosti v lanskem letu, je bila resnično resna in zelo hitro je napredovala. Zdaj se stvari izboljšujejo. Slovenija je v gospodarskem položaju, ko raste izvoz in gospodarski položaj se izboljšuje in upam, da se bo izboljševal še naprej. Hkrati je vlada sprejela različne ukrepe, med katerimi so nekateri povzročili po nepotrebnem nekaj hude krvi. Rekel bi, da je ta primer zdravnikov in dežurstev tipičen tak primer. To je primer, ki prizadene ljudi zelo močno, na zelo občutljivem vprašanju in zelo veliko ljudi lahko zaradi tega trpi posledice. Po moji oceni je razvoj, kakršnega doživljamo ta čas, nepotreben, kajti že prej bi lahko razumno rešili zadeve z bolj kompromisnim pristopom. Seveda pa tak pristop ni možen čisto na vseh področjih in pri zamrznitvi plač v javnem sektorju najbrž ni druge poti kot zamrznitev. To ni tako oster ukrep, da bi lahko rekli, da je v sedanjih razmerah nepotreben. Skratka, vlada ima različne ukrepe in različno stopnjo uspešnosti pri različnih vprašanjih. Na žalost pa je seveda skupni učinek, ki ga povzročajo taki primeri, kot je recimo dežurstvo zdravnikov, slab za vlado, in mislim, da bi bilo prav, da se vlada temu resno posveti.
Jernej Verbič: Kaj pa pokojninska reforma? To je tudi ena vroča tema. Spet, kot kaže, tudi tema za referendum. Jo vi podpirate?
Dr. Danilo Türk: Pri pokojninski reformi resnično mislim, da bi bilo prav še narediti en velik napor za to, da se zbližajo stališča. Tukaj gre za dolgoročne ukrepe, ki bodo pomembni za vse pri nas. In tu se mi zdi, da je bilo tega napora vendarle premalo. Seveda, kot se zavzemam za dialog, dialog in še enkrat dialog, to sem povedal tudi v svojem govoru ob dnevu državnosti, 25. junija letos, ostajam privržen tem načelom in resnično bi želel izkoristiti vse priložnosti, tudi današnji pogovor, za še en poziv vladi in sindikatom, da sedejo za mizo in da poskušajo zbližati stališča. To bi moralo biti mogoče. Tudi če bo potrebno, da vlada nekoliko modificira svoj predlog. To je možno vselej, tudi ko bo enkrat zakon v parlamentu. Ampak jaz upam, da se bo že pred tem dalo doseči kakšen napredek v smislu večjega dialoga. In moram reči, da me ta zaostrovanja, ki jih vidim na vprašanju pokojninske reforme, skrbijo. Navsezadnje je tako: pokojninska reforma ni prvič na dnevnem redu, neka delna reforma je bila pred 10 leti že sprejeta, mi bomo verjetno morali vprašanje staranja prebivalstva obravnavati večkrat, zato tudi če bi prišlo do pokojninske reforme, ki ni popolnoma celovita v tem trenutku, to ne bi bilo nujno slabo. Morda pa je ravno tak, bolj fazni pristop – boljši pristop.
Jernej Verbič: Univerzalni temeljni dohodek – tudi to je ena od rešitev, o kateri se pravzaprav veliko pogovarjamo, storjenega pa je bolj malo, sploh v luči krize socialnih stisk je ta debata se kar pospešila. Kdo, po vaše, blokira to idejo, da ne bi to, da se ne bi o tem pogovarjali pravzaprav že v neki končni fazi, da bi to imeli? Kaj ste se vi recimo tudi z vlado o tem že pogovarjali, kakšno je vaše mnenje o tem?
Dr. Danilo Türk: Moram reči, da je trenutno odločanje o ekonomskih in socialnih vprašanjih pod velikim vplivom akutnih problemov, tako da vprašanje, kot je to, ki bi zahtevalo neko celovito reorganizacijo sistema plač pri nas, ni na dnevnem redu, tako da o teh temah, o tej temi univerzalnega državljanskega dohodka pravzaprav resne razprave nismo imeli in vlada tudi, po mojem mnenju, ni, rekel bi, sposobna začeti v razmerah, kakršne so. Mogoče bi bilo prav, da se neka razprava o teh zadevah povede v državnem svetu na primer ali neki taki formi, ki bi dala celovit pogled na problem, brez pričakovanja, da se lahko tak ukrep hitro izvede, tudi mnenja o tem so še precej različna.
Jernej Verbič: No, v državnem zboru pa trenutno na odboru za družino poteka zelo vroča razprava o družinskem zakoniku. Pravzaprav se razprava že kar dober mesec vrti pri 3. členu zakona, ki je kar obsežen. Kakšno je vaše mnenje o nivoju razprave poslancev pri tem zakonu in o nekaterih rešitvah, ki jih prinaša? Seveda se najbolj omenja izenačitev heteroseksualnih in istospolnih partnerstev.
Dr. Danilo Türk: Ta razprava je zelo razgreta, je zelo čustvena, kot je tudi pričakovati. Povsod, kjer so te teme odprli, so imeli čustvene razprave – od Argentine, Združenih držav Amerike, do Španije in raznih evropskih držav – in to nas ne bi smelo presenečati. Rekel pa bi, da je že prav pri vseh teh razpravah imeti prvenstveno skrb, prvenstveno pozornost za položaj otrok. In tu je treba biti realen s stališča gibanj, ki jih imamo v naši družbi. Seveda je idealna družina tista, kjer sta oče in mati in otroci. Imamo pa številne primere, ko živi otrok z enim staršem ali ko so neke zakonske skupnosti bolj neformalne. To je moderni razvoj prinesel in teh stvarnosti se ne da ignorirati. Zato mislim, da je treba pri vseh spremembah družinske zakonodaje v prvi vrsti gledati na najboljši interes otroka. In če je ta interes dosežen z rešitvijo, ki ni idealna družina, potem seveda je treba najti zakonsko, pravno možnost oziroma pravni okvir, da se na ta način poskrbi za interese otroka. To se mi zdi, da je odločilno vodilo tako Konvencije o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta pred 20 leti, kot tudi za zakonodajo oziroma za zakonodajne reforme, ki so ta čas v razpravi pri nas.
Jernej Verbič: Iz krize, smo slišali ob začetku, naj bi prišli močnejši, pa trenutno še nič ne kaže na to. Ampak pustiva ob strani zdaj politično razklanost recimo, ki je v Sloveniji kar izrazita. Tudi projekti, konkretni, nas ne prepričajo najbolj. Ali v brezogljični družbi res potrebujemo šesti blok šoštanjske termoelektrarne?
Dr. Danilo Türk: Najprej bi rekel nekaj bolj splošnega. Veste, zadnja analiza Ekonomskega inštituta Pravne fakultete je pokazala, da gospodarski pokazatelji Slovenije uvrščajo Slovenijo nekako v evropsko povprečje. Mi imamo včasih predstavo, da v evropskih primerjavah Slovenija ne deluje dobro, da se nam godi posebej slabo. Celotni Evropi se ne godi dobro in mi smo tu v nekem povprečju in v težavah, kakršne to povprečje prinaša. Seveda je kriza nekoliko bolj, kot smo bili navajeni, pokazala naše slabosti. Mi smo bili včasih precej ponosni na naše gospodarstvo. Zdaj vidimo, da je to gospodarstvo bolj zadolženo in preveč šibko, da bi lahko reševalo samo od sebe vse probleme, ki jih je kriza izpostavila. Nekatere pomembne strateške odločitve so se izkazale kot zahtevnejše od tistega, kar se je pričakovalo kakšno leto dni nazaj. No, in če grem konkretno na TEŠ 6: mi še danes nimamo celovite razprave o energetski viziji Slovenije. Jaz sem v začetku letošnjega leta posebej plediral, da bi morali TEŠ 6 vključiti v neko strateško razpravo o energetski prihodnosti Slovenije. Vlada je tak dokument pripravila oziroma ga je pripravljala in ne vem, kakšen načrt ima v tem trenutku, da bi TEŠ umestila na pravi način v to razpravo. Nizkoogljična družba bi seveda morala biti naš cilj in verjamem, da bo vlada povedala, na kakšen način si predstavlja, da bomo ta cilj dosegali. Vendar ga ne bomo dosegli čez noč in ni nujno, da bi TEŠ 6 pomenil odstop od tega cilja. Ampak vse te teme se da resnično kvalitetno, odgovorno obravnavati samo, če so obravnavane v celovitem kontekstu.
Jernej Verbič: Se redno sestajate s predsednikom vlade? Mu sporočate želje, pobude državljanov?
Dr. Danilo Türk: Vse to, o čemer sva govorila, so bile tudi teme mojih kontaktov s predsednikom vlade. Moram pa reči, da zdajle poleti sva imela manj teh kontaktov, kot je bilo to prej.
Jernej Verbič: Takole vas bom vprašal, glede na očitke, ki so se pojavili v zvezi z vašimi odločitvami v preteklem letu: ste še predsednik vseh državljanov?
Dr. Danilo Türk: Seveda sem. Vedno sem bil in sem tudi danes.
Jernej Verbič: Janez Janša je namignil, da ne, predvsem v luči zgodbe, priznanja, ki ste ga podelili. Se še kaj pogovarjata z Janezom Janšo, odkar ni več premier?
Dr. Danilo Türk: Moja vrata so vedno odprta. Jaz sem pripravljen na pogovore z vsakomer v slovenskem političnem prostoru. Prihodnji ponedeljek bom organiziral pogovore z vodstvi vseh parlamentarnih skupin v slovenskem parlamentu na temo kandidatur za ustavnega sodnika in za viceguvernerja Banke Slovenije. To bo prilika, da pogledamo še kakšno drugo vprašanje. Zdaj se začenja politična sezona in jaz bom povabil vse parlamentarne skupine, da pridejo k meni na pogovore, in potem bomo videli, kakšno je razpoloženje pri njih. Na moji strani je vsekakor odprtost vselej podana.
Jernej Verbič: Še o pravni državi bova kakšno rekla. Ste predsednik države pa tudi doktor prava. O Vegradu slišimo predvsem veliko zadnje čase, pa o Preventu, prej smo o Istrabenzu in Laškem. Izčrpavanje podjetij, laganje delavcem, izkoriščanje, tudi suženjstvo, o tem je kolegica na televiziji pripravila dober dokumentarec, pa še vedno nikogar za zapahi od teh glavnih akterjev. Ali tudi pravne države ni več?
Dr. Danilo Türk: Pravna država je in preiskave potekajo. Mi smo v tem zadnjem obdobju lahko opazili tudi nek premik v razlagi zakonov, namreč da so v primeru neplačevanja prispevkov ali neplačevanja plač lahko podani znaki kaznivih dejanj. To je naša zakonodaja omogočala že prej, vendar organi inšpekcije in tožilstva niso bili na stališču, da je možno tako razlagati te zakone. Mislim, da so krizni čas in razmere, ki jih omenjate, vse to je prineslo spremembe. Tudi v pojmovanju kaznivih dejanj in načinu pregona. Mislim, da je tudi policija izvedla nekatere potrebne reorganizacije, tako da preiskave potekajo sedaj bolj učinkovito kot prej in želim si, da bi tudi tožilstvo sledilo temu trendu, tako da bi naredili našo državo čim učinkovitejšo. Moram pa reči tako: pravna država seveda je, ampak niso vsi ljudje v enaki meri sposobni uporabljati instrumente pravne države in tu imamo velik problem. Zavzemam se in sem tudi javno pozval, da bi okrepili brezplačno pravno pomoč tistim, ki jo težko dobijo, ki nimajo sredstev, da bi najemali odvetnike zato, da dosežejo svojo pravico. Tu nas čaka neko delo, ki naj popravi napake, ki jih imamo v pravni državi.
Jernej Verbič: Rekli ste: nekateri ne dojemajo pravne države tako kot nekateri drugi. Tudi pri županih imamo včasih tak občutek. 210 občin imamo, ogromno, več kot 210. To pomeni, da je njihovo delo lahko na trenutke kar nepregledno. Ustoličujejo se, o tem poročajo kolegi predvsem iz lokalnih okolij, lokalni šerifi, prostorski načrti, spremembe namembnosti zemljišč, javna naročila, zaposlovanja. Vse to se marsikje počne po domače, v imenu nekaterih tako opevanih in želenih konkretnih projektov. Ljubljanski športni park, denimo, so zgradili na plečih tujih delavcev, mnogo jih je ostalo brez plačil. Volitve so pred vrati. So lokalni veljaki postali premočni? Bi jih veljalo omejiti z mandatom in pristojnostmi?
Dr. Danilo Türk: Pri vseh teh ocenah bi predlagal, da pogledate stvari nekoliko bolj natančno in temeljito. V petek sem bral intervju z glavnim inšpektorjem dela v Sloveniji, gospodom Brezovarjem, ki je pojasnil, da so delovne inšpekcije zelo pogosto obiskovale Stožice in da je to bilo eno izmed boljših gradbišč v Sloveniji, čeprav se je v javnih debatah ustvarila drugačna predstava. Nikakor ne želim braniti napak in izkoriščanj, ki so se dogajala, ampak tisto je treba popraviti, hkrati pa razumeti, da včasih nastane vtis, ki presega resničnost, objektivno resničnost. Seveda, lokalne volitve bodo izpostavile vsa ta vprašanja bolj kot karkoli drugega. Mislim, da je treba pri lokalnih volitvah zaupati volivcem. Volivci bodo že povedali, kako vidijo uspešnost uprav, torej občinskih uprav in županov, ko gre za zagotavljanje delovnih mest, ko gre za vprašanja prostorskega planiranja in varstva okolja. V Sloveniji imamo nekatere slabe navade. Imamo razpršeno poselitev, drago infrastrukturo, ki je posledica te razpršene poselitve, in okoljske probleme, ki so s tem povezani, in tudi ne gospodarno ravnanje s prostorom. Volitve so prilika, da se vse to pogleda in da se kritično oceni delo županov in uprav. In moje zaupanje v volivce je ves čas polno in mislim, da smo v Sloveniji velikokrat dokazali, da se znajo volivci racionalno odločati, tako da ne mislim torej, da bi volitve ne izkazale te sposobnosti. Nasprotno. Verjamem, da se bo tudi na teh volitvah pokazalo, kako volivci v resnici kritično presojajo delo svojih uprav.
Jernej Verbič: Tisti, ki delajo domače, pa seveda morajo priti v roke tistim, ki to preiskujejo in dokazujejo, kajne? Ravno danes ste imenovali tudi novo vodstvo komisije za preprečevanje korupcije. Naši poslušalci bodo pravzaprav med prvimi izvedeli, kdo so. Kdo vas je torej prepričal?
Dr. Danilo Türk: Rad bi povedal, da je novi Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil sprejet konec maja letos, predvidel postopek, ki predvideva ustanovitev posebne izbirne komisije. Ta komisija je delala dva meseca, pregledala je vse kandidature in mi je dala predloge. To gradivo sem skrbno preučil in na podlagi te preučitve prišel do odločitve o sestavu Komisije za preprečevanje korupcije. Njen predsednik bo g. mag. Goran Klemenčič, pravnik z bogatimi izkušnjami, zlasti na področju notranjih zadev. Dalje, mag. Jože Končan, ekonomist, ki je pridobil bogate izkušnje z delom v parlamentu, na vseh področjih zakonodajnega dela in pregleda nad dejavnostjo, ki se razvija v parlamentu, in novinar Rok Praprotnik, ki je znan po svojem delu in po tem, da na svoj način predstavlja tudi civilno-družbeni vidik, ki je potreben v tem primeru, v primeru take komisije. Ta komisija bo delala na nekem zelo pomembnem področju, to je na tistem področju zagotavljanja pravne države, kjer se srečujeta preprečevanje koruptivnih dejanj in potreba po zgodnjem opozarjanju organov preiskav in pregona na pojave korupcije. Tu smo v Sloveniji dosegli določen napredek, v času gospoda Draga Kosa, ki je vodil to komisijo doslej in jo bo vodil še do konca septembra, vendar je treba iti naprej. In verjamem, da bo ta komisija sposobna narediti kakšen korak naprej.
Jernej Verbič: Imenovanje protikorupcijske komisije je ena pristojnost, ki ste jo dobili pravzaprav tako bolj neposredno, kot je sicer. Sicer predlagate in večino dela opravi potem naprej državni zbor. Ste pa tudi sicer bolj formalno vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Dve vprašanji še s tega področja za konec. Slovenija je pravzaprav v vojni, nekateri ugotavljajo. Ali je že čas, da se umaknemo iz Afganistana?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da moramo predvsem spremeniti način odločanja o pošiljanju naših vojakov v mirovne operacije. Kot veste, obstaja iniciativa v državnem zboru, da bi to pristojnost dobil državni zbor. Zavzemam se, da bi se to v resnici zgodilo, kajti za take pomembne odločitve, kot so napotitve naših vojakov v mirovne operacije ali pa ukinitve njihove udeležbe v mirovnih operacijah, potrebujemo, prvič, najširši mogoč politični konsenz in tega se da doseči samo v državnem zboru. In drugič, potrebujemo jasno opredeljeno pristojnost najvišjega organa odločanja v Sloveniji. To pa je parlament. Mi smo parlamentarna demokracija in prav je da te najpomembnejše odločitve sprejema parlament. Verjamem, da bi na tej podlagi lahko v teku naslednjih mesecev, naslednjega leta verjetno, prišli do kompetentnih odločitev glede naše udeležbe v Afganistanu. Je pa tako, da so sedanje odločitve sprejete po postopkih in na način, kot je predviden. Sprejela jih je vlada. Vlada je za njih odgovorna in verjamem, da bo sama presojala, kakšni nadaljnji koraki so potrebni.
Jernej Verbič: Kaj pa novo vojaško ladjo, preveliko, predrago pravijo, Triglav, ki smo jo dobili iz ruskega klirinškega dolga, jo res rabimo? Recimo, nekateri predlagajo, da bi morda raje vzeli kakšen helikopter, ker imamo več gorskih nesreč kot pomorskih.
Dr. Danilo Türk: Zdaj je že prepozno za te razprave, kajti odločitve o vojaški ladji so bile sprejete že pred časom, že v času prejšnje vlade. Zdaj so se realizirale in zdaj jih je treba izvajati. Verjamem, da so bili argumenti in so še argumenti za to, da ima Slovenija tako ladjo, kakršno je dobila iz klirinškega dolga Ruske federacije do Slovenije, in verjamem, da je najbolje v tem trenutku poskrbeti za to, da bomo to ladjo dobro upravljali. Vse druge razprave o tem, kaj bi bilo morebiti bolje, niso aktualne. Za njih je že prepozno.
Jernej Verbič: Poslovilno vprašanje. Poleti so se nekateri mediji, predvsem spletni forumi, zelo razpisali o vašem zasebnem življenju. Z nekomentiranjem ste postavili jasno ločnico med vašim zasebnim življenjem in vašo funkcijo, se pravi predsednika države. Ali bo ta medijska zgodba po vaše vplivala na razpravo o imenovanju slovenskega arbitra o reševanju mejnega spora s Hrvaško, kar je, kot nekateri ugotavljajo, ugibajo, bil pravzaprav namen vse te zgodbe.
Dr. Danilo Türk: Nikakor ne. Kot sem večkrat povedal, gre za govorice in namigovanja, ki jih ne komentiram. Če bi to počel, bi jim dal legitimnost, ki je ne zaslužijo. In nobene zveze nimajo te govorice z nobeno stvarno odločitvijo o arbitru. Tukaj imamo zakonske okvire, imamo postopek. Ve se, kako se pride do odločitev o arbitru, in moje vztrajanje je na tem, da spoštujemo zakon.
Jernej Verbič: Gospod predsednik, hvala lepa za gostovanje na Valu 202.
Dr. Danilo Türk: Prosim.