Intervju za Radio Slovenija 1 (Studio ob 17-ih)
Ljubljana, 21.12.2010 | intervju
Vir: Radio Slovenija
Darja Groznik (voditeljica): Dober dan. Bliža se konec leta, čas, ko na osebni pa tudi državni ravni ocenimo odhajajoče leto in se zazremo v izzive novega. Letos je ocena razmer v naši državi zabeležena z 20. obletnico plebiscita, ko smo se Slovenke in Slovenci odločili za samostojno državo. Kakšno državo smo si ustvarili v tej kratki, a burni zgodovini, polni političnih, ekonomskih, socialnih in ostalih sprememb, tudi o tem z današnjim gostom. V oddaji Studia ob 17-ih danes gostimo predsednika republika dr. Danila Türka. Pozdravljeni.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.
Darja Groznik: K sodelovanju čez približno pol ure vabljeni tudi poslušalke in poslušalci. Gospod predsednik, slišali smo pred nekaj minutami v radijskih poročilih: odstopil naj bi minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš. Veste kaj več o tem?
Dr. Danilo Türk: Pravzaprav ne in verjamem, da je njegova odločitev o odstopu pravilna, v luči tega kar pač vemo, in pravzaprav tu ni kaj veliko komentirati. On se je tako odločil in mislim, da se je pravilno odločil.
Darja Groznik: Ravno zdaj pojasnjuje, kot smo izvedeli, svoj odstop na novinarski konferenci. Minulo noč naj bi imel prometno nesrečo, pri čemer naj bi bil v vinjenem stanju. Seveda več informacij v našem radijskem dnevniku. Začniva s pokojninsko reformo. Državni svet bo danes odločal o vetu na zakon. Če bo veto izglasovan bo državni zbor o zakonu še enkrat odločal. Zdi se, da bo ob podpori ljudske stranke in brez podpore koalicijskega partnerja DeSUS-a znova potrjen, a realizacija je še dokaj negotova. Obeta se ustavna presoja, mogoče celo referendum. Da je pokojninska reforma nujna, ste že večkrat dejali, vprašanje pa je, ali je ustrezna, glede na podrobnosti. Kaj pravite?
Dr. Danilo Türk: Ponovil bi: pokojninska reforma je nujna. Nujna je iz demografskih in ekonomskih razlogov. S tem se ne sme odlašati. Vprašanje pa je, in nevšečna okoliščina je, da se očitno pri nas ne uspevamo dogovoriti o nekaterih temeljnih zadevah, ki se tičejo vseh nas, in to je zelo zaskrbljujoče. Če se spominjate, kako je razprava potekala, se boste spomnili, da je v prvem delu te razprave vlada vztrajala pri svojih stališčih in so se sindikati pritoževali, da jih vlada ne posluša, ne upošteva. In končno, ko je prišel osnutek v parlament, se je situacija obrnila, je vlada bila pripravljena na določene kompromise in jih je tudi nekaj sprejela, vendar se je pritoževala, da sindikati ne poslušajo njenih argumentov. Skratka, imamo nekakšen dialog gluhih oziroma dialog, ki ni dialog, govorjenje enega mimo drugega in to ni dobro. Zato imamo zdaj vse te postopke, ki so vezani na veto in celo možnost referenduma. To se mi zdi slabo in jaz bi se zavzel, da se vendarle poskuša tudi v tej fazi doseči kakšen kompromis.
Darja Groznik: Ampak praktično povsod po Evropi se upirajo posegom v pokojnine. Spomnite se množičnih protestov v Franciji, skratka, povsod pride do škrtanj tega dialoga. Ampak zanima me nekaj drugega. Reforma, kot ste dejali, je bila sprejeta brez dogovora s socialnimi partnerji. Enako pa napoveduje premier Pahor tudi za zdravstveno, še eno zelo občutljivo reformo. Ta naj bi bila v enem ali dveh zakonih sprejeta enkrat v tem času prihodnje leto. Torej še ena občutljiva reforma. Vsi smo vezani, tako na pokojnine, še bolj pa mogoče na zdravstvo. Kaj pravite, kaj se vam pri tej zadnji reformi zdi najbolj pomembno? Sicer minister Dorijan Marušič zagotavlja, da bosta na prvem mestu javni interes in javna skrb. Hkrati pa je privatna iniciativa tu, racionalizacija bo gotovo tudi potrebna, recimo glede števila porodnišnic. Na kaj je treba biti pozoren?
Dr. Danilo Türk: Najprej bi rad rekel, da imamo nekaj izkušenj. Imamo izkušnje s predlogi, ki so bili paketnega značaja in niso uspeli, in imamo nek določen napredek, ki je pokazal, da lahko zdravstveni sistem v nekaterih pomembnih vidikih spreminjamo praktično. Kot se spominjam, je tudi minister Marušič opozoril na te izkušnje, na te pozitivne izkušnje, ki so že in iz katerih bi bilo treba razvijati reformo v pogledu zdravstvenih storitev, se pravi, zdravstvene službe. Zavzel bi se za to, da bi vlada te izkušnje resnično dobro upoštevala in da ne bi zašla ponovno v formulacijo kakšnega paketa, za katerega bi se izkazalo, da se je o njem težko sporazumeti. Še je čas, da se o tem temeljito razmisli, na kak način točno želimo k tej reformi pristopiti. Veliko lažje bo obravnavati posamezna vprašanja, če se bo pristopilo k njim konkretno. In kot se je pokazalo v primeru zdravniških dežurstev, obstaja možnost, da bi se mreža dežurstev nacionalno uredila na bolj primeren način, ki bi bil bolj racionalen in tudi cenejši, bolj na voljo vsem nam. Na Obali se je to že posrečilo. Verjamem, da je to dober model, ki ga je treba razviti tudi na drugih področjih. In ko govorite o vprašanju mreže porodnišnic, verjamem, da ta izkušnja z dežurstvi velja tudi za razmislek o tem, kakšno mrežo porodnišnic v resnici v Sloveniji potrebujemo.
Darja Groznik: Če se še vrnemo k pokojninam. Rekla sem že, da se še ne ve, ali bo zakon predmet referenduma. Zanima me pa tole: v začetku tega meseca smo imeli referendum o zakonu o RTV. Volilna udeležba je bila nizka. Spet so se obudila vprašanja o smiselnosti razpisov referendumov. Ali mislite, da je potrebno spremeniti zakon o razpisih referendumov? Ali gre res za izražanje državljanske volje ali za zlorabo politike, lahko kar rečem, vse?
Dr. Danilo Türk: Rekel bi, da je sistem referendumov treba spremeniti, da je verjetno dobro določiti nek kvorum, da referendum uspe, če je npr. 25-odstotna udeležba in ne manjša. Sam pa se zavzemam tudi za to, da bi se omejilo ali mogoče celo odpravilo naknadne zakonodajne referendume, ki izpostavljajo nevarnost, da zakon, ko je enkrat sprejet, potem pade na referendumu. Ljudi je treba vprašati prej in zato se zavzemam, da bi referendume čim bolj opravili v obliki predhodnih posvetovalnih referendumov, zato da zakonodajalec ve, kaj ljudje mislijo. Vendar pri referendumski razpravi je na žalost tako, da imajo stranke svoje interese, da se referendum uporablja kot mehanizem, kot sredstvo, kot instrument za izpodbijanje že sprejetih zakonov in ta razvoj ni dober. Zato verjamem, da bi bila potrebna reforma na tem področju. Vendar parlament v položaju, v kakršnem danes je, ni videti sposoben takega resnega razpravljanja in dogovora o reformi.
Darja Groznik: Vi ste bili za referendum o arbitražnem sporazumu.
Dr. Danilo Türk: Tako kot vse stranke. Jaz sem se zavzemal pri arbitražnem sporazumu za to, da bi vprašali državljane pred ratifikacijo, preden je parlament odločal. Bil sem za predhodni posvetovalni referendum in to zato, ker sem ocenil, da je to tako temeljno vprašanje, ki zadeva vse ljudi, in da je posvetovanje potrebno. Kot veste, so se nato vse stranke sporazumele za naknadni zakonodajni referendum. Skratka, med strankami je nastal sporazum o tem, da referendum bo. Mene niso povabili na tisti sestanek in sem potem, ko je bila odločitev strank sprejeta, tudi sam to sprejel in potem tudi povedal kakšno mnenje imam o arbitražnem sporazumu. Takšna je bila ta zgodovina. Če bi šli še nazaj na začetek in bi imel možnost še enkrat predlagati, bi ponovno predlagal predhodni posvetovalni referendum, za katerega mislim, da je nasploh boljši instrument, ker ne zmanjšuje avtoritete zakonodajalca. Ta bi moral imeti zadnjo besedo. Se pravi, državni zbor bi moral imeti zadnjo besedo, ne pa da se njegove odločitve potem premlevajo na referendumih in da se izpostavljajo rušenju avtoritete oziroma zmanjševanju avtoritete parlamenta.
Darja Groznik: Še ostajava v državnem zboru. Jutri bo tam potekala izredna seja o stanju v pravosodju. Pod zahtevo za izredno sejo so podpisani poslanci SDS, SNS ter nepovezani poslanec Andrej Magajna. Prepričani so, da v Sloveniji sodstvo ne deluje oz. deluje izjemno slabo. In ne le to, opozorila praktično prihajajo z vseh, tudi strokovnih strani. Naj omenim, recimo: predsednik protikorupcijske komisije Gorazd Klemenčič pravi, da so odpovedale institucije, policija, sodstvo, tožilstvo. Podobnega mnenja je tudi Harij Furlan, ki vodi Nacionalni preiskovalni urad. So razmere alarmantne?
Dr. Danilo Türk: Najprej, nisem prepričan, da ti vaši citati držijo, da so odpovedale institucije. To bi vam predlagal, da preverite. Drugič mislim, da bi moral parlament, državni zbor, zelo paziti, na kakšen način razpravlja o pravosodju. Namreč, sodstvo je samostojna veja oblasti, ki je ločena od zakonodajne veje oblasti. Zakonodajna veja oblasti ne more, ne sme posegati v pravosodje na način, ki jo oddaljuje od njene zakonodajne funkcije. To bi morali strogo upoštevati. Pri nas se ne razume čisto dobro, kaj pomeni ločitev teh treh vej oblasti, zakonodajne, izvršne in sodne. Zato sem skeptičen do te razprave. Nisem prepričan, da je dobro premišljena in da bo dala dobre rezultate.
Darja Groznik: Vi ves čas poudarjate pomembnost funkcioniranja pravne države. Pa se vaš glas sliši dovolj glasno?
Dr. Danilo Türk: Ne in tudi glasovi drugih, ki se za to zavzemajo, se ne slišijo dovolj. Čeprav določeni napredki so, saj se obseg sodnih zaostankov je zmanjšal v zadnjem času. In če pogledate poročilo varuhinje za človekove pravice, ona to sama ugotavlja in ugotavlja tudi pozitivni učinek, ki ga to izboljšanje ima za človekove pravice pri nas. To je treba ugotoviti. Seveda so druge pomanjkljivosti, za katere pa se lahko najdejo rešitve v okviru boljše organizacije pravosodja. To je stvar pravosodja samega in verjamem, da bo tu vrhovno sodišče svojo vlogo odigralo in seveda do določene mere tudi Ministrstvo za pravosodje. Se pravi, to so naloge, ki se tičejo same organizacije in funkcioniranja pravosodnega sistema. Mislim pa, da je na prvem mestu vselej odgovornost sodišč. Mi govorimo o sodiščih ponavadi z vidika neodvisnosti. Prav pa bi bilo, da vsi, ki delajo v pravosodju, razumejo svojo odgovornost. In tudi današnji pogovor želim izkoristiti za to, da pozovem vse sodnike, vse ljudi, ki delajo v pravosodju, v vseh vejah, da delujejo ne samo v skladu z zakonom in ustavo, ampak tudi kot servis državljanov, da razumejo, da je njihovo delo bistvenega pomena za uspešno funkcioniranje države in za primerno, dobro življenje državljanov pri nas. Se pravi, tu je velika odgovornost in to odgovornost lahko samo pravosodje opravi. Tu politične razprave ne bodo pomagale veliko.
Darja Groznik: Ko sem vas spraševala, ali se vaš glas dovolj sliši, sem mislila tudi na vaš poziv, da se razbremeni ustavno sodišče. Že kar nekaj časa govorite o tem, pa se recimo na tem področju tudi še ni nič premaknilo.
Dr. Danilo Türk: Seveda in zaradi tega sem nezadovoljen. Jaz sem pred skoraj tremi leti šel v parlament, to predlagal, takrat je bila podpora tej zamisli zelo široka. Vlada je nato napravila konkreten predlog. Ta predlog je zdaj pred državnim zborom in v državnem zboru se je začela politično motivirana razprava o tem in nekakšne politične kalkulacije strank. Kolikor lahko vidim, te kalkulacije ne obetajo možnosti, da bi se ta sprememba sprejela. Jaz sem jo predlagal zaradi tega, ker verjamem, da bi z boljšo obremenitvijo ustavnega sodišča, ki bi moralo biti posvečeno največjim, najpomembnejšim pravnim vprašanjem v naši družbi, dosegli to, da bi se avtoriteta tega sodišča povečala in preko tega, da bi celotno pravosodje dobilo tisto avtoriteto, ki jo potrebuje, in delovalo bolje. Kot kaže, so politični interesi v državnem zboru sedaj takšni, da ni pričakovati hitrega napredka v smeri smiselne ustavne reforme na tem področju. To je seveda še en primer, kako v našem pluralizmu, v naši strankarski politiki prevladujejo kratkoročni politični interesi in pomanjkanje občutka tako za skupno, za potreben kompromis na eni strani, kot tudi za nekoliko bolj dolgoročen pogled na potrebe, ki jih ta družba ima. To je šibka stran našega pluralističnega, demokratičnega sistema in to se opaža tudi v tujini. Če ste opazili večkrat omenjeno študijo britanske revije Economist, ki Slovenijo ocenjuje s stališča kvalitete demokracije, ste lahko videli, da je tam prav vprašanje politične kulture ocenjeno kot najšibkejše v Sloveniji.
Darja Groznik: Tukaj smo nekako zdrsnili.
Dr. Danilo Türk: Smo, ampak veste, ne zadošča ugotoviti samo to. Potrebno je ugotoviti še nekaj reči. Mi smo sicer nekoliko zdrsnili, ampak moramo vedeti: smo na lestvici med Francijo in Estonijo. Smo neposredno za Francijo in neposredno pred Estonijo. Se pravi, da nismo v slabi družbi. To je treba vedeti najprej. Ampak če gledamo glavne indikatorje, po katerih se ocenjuje kvaliteta demokracije, vidimo, da je zelo visoko ocenjen naš volilni sistem, da je zelo dobro ocenjeno stanje državljanskih svoboščin v Sloveniji, da pa je izredno nizko ocenjeno stanje politične kulture. Se pravi, sposobnost doseganja konsenza, sposobnost za kompromis, sposobnost za trezne presoje. To se opaža, glede na to, da lahko vsakdo, ki spremlja dogajanje v Sloveniji, vidi, kako potekajo razprave v našem državnem zboru, kako potekajo razprave v medijih. To pomanjkanje politične kulture je problem, kateremu bi se morali bolj posvetiti.
Darja Groznik: Ampak, ob bok tem podatkom bom jaz dodala še enega. V Sloveniji kar 73 odstotkov vprašanih meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih v državi povečala. Gre za podatke iz najbolj obsežne preiskave o korupciji na svetu. Kako komentirate te podatke?
Dr. Danilo Türk: Korupcija je problem. Problem je verjetno že dalj časa, čeprav se z njo nismo ukvarjali prav posebno intenzivno v Sloveniji. Temu se je treba posvetiti bolj. Kot veste, sem imenoval novo protikorupcijsko komisijo na čelu s predsednikom Goranom Klemenčičem. Verjamem, da bo ta komisija lahko pomagala, da se naredijo dobro definirani standardi, po katerih bomo presojali prakso. Ker veste, problem s korupcijo v Sloveniji je tisto, kar Goran Klemenčič imenuje strukturna korupcija – razne vrste uslug, ki se izmenjujejo, in podobnih dejanj, ki jih je težko ugotoviti. Ne gre za darila, v prvi vrsti, ampak gre za druge vrste uslug in za druge vrste odnosov "daj-dam" in seveda, tu bi komisija morala narediti odločilen korak pri razčiščevanju kriterijev in verjamem, da bo komisija to lahko naredila. Sicer pa je po mednarodnih primerjavah Slovenija, kot v večini drugih primerov, tudi tu okoli 30. mesta. Se pravi, tu smo v svetu na točki, kjer ne moremo biti zadovoljni. Ta naša pozicija ni pretirano slaba, ampak vsekakor je nezadovoljiva in tu bi morali stvari seveda močno spremeniti.
Darja Groznik: Pričakujete Simono Dimic pred protikorupcijsko komisijo?
Dr. Danilo Türk: Vsekakor mislim, da bi bilo prav, da pride pred protikorupcijsko komisijo. Veste, te zvijače, ki jih včasih vidimo, ta procesni cinizem: nekdo danes ni več javni uslužbenec, pred kratkim pa je bil in vse, kar se tiče očitkov, se nanaša na tisto obdobje. To ne bi smeli sprejemati kot resno opravičilo za neprihod pred protikorupcijsko komisijo. Sam sem večkrat rekel, da iz časov rimskega prava naprej vemo, da je temeljno načelo pravne civilizacije prav to: če te pokličejo pred zakon, pojdi. Seveda, mi vidimo v naši praksi izmikanja, procesne zvijače. To se včasih potem tolmači kot nujna uporaba pravnih sredstev za zaščito človekovih pravic. Tukaj se je šlo resnično zelo daleč v taktičnih, ciničnih prijemih in verjamem, da bi tu morali nekaj več elementarne poštenosti upoštevati. Če te vabijo pred zakon, pojdi.
Darja Groznik: Ustvarjanje elit, mreženje, tajkunizacija, konec koncev, politično komuniciranje, ki je pomanjkljivo, se razume, o tem ste prejle že govorili, tudi s strani visokih predstavnikov države, npr. bivšega ministra, pa poslanca v državnem zboru. Ali gre za nekakšne otroške bolezni, ki jih mora preživeti 20 let stara država?
Dr. Danilo Türk: Ne vem, če so to še otroške bolezni. Vsekakor so to pomanjkljivosti v politični kulturi. Verjamem, da bi pri nas potrebovali nekaj več razprave o tem, kakšno politično kulturo hočemo in katere vrste pojavov v politično kulturo pri nas ne sodijo. Mi imamo v parlamentih razvito prakso, po kateri se ve, da se določene reči delajo sporazumno. Recimo, mi imamo veliko inflacijo raznih preiskovalnih komisij v državnem zboru in vidi se, da preiskovalne komisije pravzaprav ne služijo temu, da bi kaj preiskale, ampak zato, da se okrepi razpravljanje o nekem problemu in da se daje priložnost za politizacijo te razprave.
Darja Groznik: Zdaj je, oprostite, ustanovljena že sedma preiskovalna komisija v tem sklicu in druga, ki bo govorila o Patrii.
Dr. Danilo Türk: Vi ste dali en konkreten primer, ki ga jaz ne bi želel dajati, ker ne želim ocenjevati posamičnih komisij. Ampak če pogledamo skupno število teh komisij, je teh komisij preveč. Tu bi lahko imeli nek standard, da se omeji število komisij v enem sklicu na tri, recimo, ali kaj podobnega. Ker ta metoda izgubi vso svojo prepričljivost, če se uporablja prepogosto in zlasti, če se uporablja za kratkoročne politične učinke.
Darja Groznik: Sva pri 20. obletnici plebiscita. Pred dnevi ste dejali, da vas skrbi, da kot družba nismo mentalno pripravljeni na spremembe. Ali smo se torej znašli v krizi in če smo se, kakšna je ta kriza?
Dr. Danilo Türk: Vsekakor je svet v krizi, Evropa je v krizi in bilo bi nenavadno, če Slovenija ne bi bila v krizi. Mi smo živeli v preteklih letih nekako na kredit. To se široko ve. Naše gospodarstvo je močno zadolženo. Zadolženo je zato, ker je bilo kreditirano na način, ki ni bil vzdržen in ki zdaj ustvarja probleme, in seveda smo v krizi na ekonomski ravni. Poleg tega imamo še nekatere druge pomanjkljivosti. Mi nekaterih problemov nismo reševali v preteklosti in zdaj jih moramo rešiti. Vse te reforme, o katerih sva govorila, bi morale biti že predmet reševanja prej. Nisva govorila recimo o reformi na področju delovnopravne ureditve. Tudi tam bi potrebovali spremembe. Ampak, ko so bili časi dobri, se je nekako verjelo, da ni primeren trenutek za kakšne bolj neprijetne posege. Zdaj so časi slabi in predvsem ni časovne rezerve. Zato nas čaka veliko teh nalog in, seveda, zelo zahtevno je voditi državo v času, ko se nekako zberejo vse te potrebe. To je del naše krize. In končno, imamo tudi krizo zaupanja v institucije, o čemer sva že govorila, in tudi tu se mi zdi, da bi morali bolje razumeti, da so pravzaprav naše skupne institucije naše skupno dobro. Mi jih potrebujemo zato, da bomo lahko razne težave premagali. Skratka, vse to se je tu nabralo. Rekel bi pa samo še eno stvar. Včasih se govori, da živimo v krizi vrednot. Tu bi predlagal previdnost, kajti mi nismo država brez vrednot. In če imamo pomanjkljivosti, če imamo šibkosti, če smo kje kaj zgrešili, se to ni zgodilo danes. Mi imamo določene pomanjkljivosti, ko gre za vrednote, že dolgo in se to seveda zdaj samo bolj vidi. Nismo država brez moralnega kompasa. Mi vemo, da nam ustava veleva biti pravična, to se pravi, pravna država in socialna država. Kako bomo to naredili, pa je stvar naše sposobnosti za dogovor.
Darja Groznik: Omenili ste slabe kredite. V preteklih letih so banke kreditirale gradbeništvo z več kot petimi milijardami in tajkunske, tako imenovane tajkunske prevzeme z milijardo in pol evrov. Zdaj ta velika podjetja propadajo. Nekatera so že, nekatera so menda tik pred stečajem, tu mislim na SCT. Ali se vse to dogaja zaradi recesije ali gre za posledico tajkunskih zgodb?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da gre v prvi vrsti za posledico kreditiranja in usmeritve v zadnjih petih in nekaj več letih. Če dovolite, vam bom dal konkreten primer. Novembra, pred kakšnim mesecem dni, sem bil na uradnem obisku v Rusiji. Govoril sem s predsednikom vlade Putinom o tem, da bi Slovenija potrebovala več prisotnosti na gradbenem tržišču v Rusiji, kjer se sedaj veliko gradi v Sočiju za pripravo olimpiade. Mi smo se z ruskega tržišča gradbeniško umaknili v času, ko so bili na voljo krediti in dobri posli v Sloveniji. Izgubili smo del mednarodnega trga, pridobili možnosti, ki so bile v tistem času zelo ugodne. In seveda, zdaj, ko so te možnosti izhlapele, je težko popraviti stvari in hitro preiti nazaj na mednarodne trge. Kakšne bi bile rešitve? Po mojem mnenju bi morali v tem letu, ki prihaja, nekaj narediti za to, da bi se okrepilo investiranje, mogoče s kakšnimi davčnimi olajšavami poskrbeti za investiranje tudi v gradnje, tam, kjer je to potrebno in možno, in na ta način dati delo enemu delu našega gradbeniškega sektorja. O tem se govori premalo. Mi v tem trenutku govorimo o stečajih. Leto dni že vemo, da je kriza v gradbeništvu akutna. Premalo se je storilo za to, da bi našli primeren, dobro formuliran pristop k investicijam, ki jih potrebujemo zaradi gradbeništva, pa tudi sicer za to, da bi rast nekako okrepili z domačim povpraševanjem. Mi imamo letos zelo šibko rast in še ta je posledica povečanega povpraševanja na tujih trgih. Mi rastemo z 1 % bruto domačega proizvoda zaradi tujega povpraševanja. Ne krepimo domačega povpraševanja in to domače povpraševanje bi bilo po mojem mnenju treba krepiti na način, ki bi dajal tudi nekaj dela gradbenikom.
Darja Groznik: Mitja iz Ljubljane vas sprašuje, kaj mislite o načinu delovanja premierja in njegovih lobiranjih v tujini za zasebna podjetja? Tu gotovo misli na Libijo in SCT.
Dr. Danilo Türk: Libija je v velikem investicijskem vzponu in prav je, da Slovenija pristopi k temu zanimivemu tržišču. Prav je, da se pri tem tudi podjetja angažirajo. Ali so vsa ta prizadevanja popolnoma pravilno usmerjena, ali je tu kaj narobe, o tem ne bi želel soditi. Bilo bi pa narobe, če se Slovenija okrog Libije in njenih razvojnih možnosti ne bi potrudila.
Darja Groznik: Ampak iz tega lobiranja ni bilo nič, kot vemo.
Dr. Danilo Türk: Torej, jaz tega ne morem reči ...
Darja Groznik: Za zdaj.
Dr. Danilo Türk: Za sedaj rezultatov velikih, resnih ni bilo. Ampak veste, to je v bistvu vprašanje za predsednika vlade.
Darja Groznik: Poslušalka Irena Miholjevič sprašuje: "Ne vem, kaj misli država, ko dopušča mladim menedžerjem, da peljejo dobra, vitalna in včasih uspešna podjetja v propad. Ali vi kot predsednik države nimate moči, da bi se te zadeve nekako uredile, saj vse več preveč dobrih družb propada in s tem povzroča veliko problemov, veliko tudi depresij v družinah?"
Dr. Danilo Türk: Kot veste, pri nas predsednik republike nima operativnih pooblastil in to moramo razumeti. Nikakor ne želim zmanjševati možnosti, ki jih imam. Ampak realno je treba povedati, da tu, ko gre za tovrstna vprašanja, nimam pooblastil, da bi lahko direktno posegal v stvari. Lahko svetujem in, kot sem prejle rekel, mislim, da bi z ustreznim usmerjanjem domačega povpraševanja lahko nekaj več naredili v tem času v Sloveniji. Poznam tudi podjetja, ki v teh časih zelo dobro poslujejo in ne bi bilo prav, da bi naredili sklep, da gre vsem slabo. Mnogim gre slabo, seveda. Ampak tisti, ki so dobro načrtovali, ki se niso pretirano zadolževali, tistim gre dobro in mislim, da moramo videti tudi te.
Darja Groznik: Ura je 17 in 31 minut. Poslušate Studio ob 17-ih. Danes gostimo predsednika države dr. Danila Türka. Zastavite mu lahko tudi vprašanje na našo telefonsko številko 475 22 22. Gospod predsednik, omenili ste vašo pot v Rusijo. Spremljala vas je zelo močna gospodarska delegacija in mislim, da je bilo gospodarstvenikov čez 100 iz 90 podjetij. Kaj se je mogoče že premaknilo? Oziroma iz vaših prejšnjih obiskov kakšne tuje države – imate kakšno povratno informacijo, so bili sklenjeni kakšni posli? Ali vi dejansko odpirate vrata našim gospodarstvenikom?
Dr. Danilo Türk: Seveda in moram vam reči, da jaz lahko odprem več vrat, kot jih je naše gospodarstvo sposobno uporabiti, da bo vstopalo na tuja tržišča. Ampak nekatera podjetja so sposobna in tam beležijo dobre rezultate. Ko govorite o Rusiji: mi smo imeli nekaj zelo uspešnih sistemov v delegaciji in ti so naredili dobre dogovore. Posebej bi omenil Iskratel, na primer, ki je zelo močno prisoten na ruskem trgu na področju telekomunikacij, avtomobilski grozd, ki se izrazito uspešno vključuje v strategijo ruskega razvoja avtomobilske industrije, ki vključuje danes ne samo ruske proizvajalce, ampak tudi take pomembne proizvajalce iz Evrope, kot je Volkswagen, ali iz Japonske, kot je Toyota, itn. in s svojo ponudbo avtomobilskih delov se slovenski avtomobilski grozd v to vključuje. Krka širi svojo prisotnost in tu imamo še možnosti za širitev. Imamo tudi možnosti na področju zdraviliškega turizma, kjer se je naša zdraviliška industrija močno angažirala in ponekod so ruski gostje druga najštevilčnejša turistična skupina pri nas in to lahko še razvijamo in to so dobri gostje, ki dobro trošijo pri nas. Skratka, imamo celo vrsto uspešnih poslovnih dogovarjanj in Slovenija je med redkimi državami Evropske unije, ki je v letu 2010 znatno izboljšala trgovinsko bilanco v razmerju do Rusije in ima možnost, da to počne še naprej. Seveda bomo pa morali tudi več investirati in tudi urediti stvari, da bodo iz Rusije prihajale investicije k nam. To je za nas pomemben trg. Uspešno delamo tudi s Katarjem, na več projektih, s Kuvajtom, z Azerbajdžanom. To so države, ki sem jih obiskal in kjer imamo dobre rezultate, ki se kažejo med različnimi podjetji. Ampak, kot ste sami rekli, ni prav, če bi se predsednik republike pretirano spuščal v posle posameznih podjetij. Moja naloga je, da ustvarim pogoje, da potem naša podjetja lahko sama poslujejo. To, kar sem vam povedal, so seveda dosežki podjetij samih, na podlagi širšega okolja, ki ga lahko vzpostavim, in sporazumov, ki se sklenejo ob teh priložnostih. V Rusiji smo sklenili okrog 12 sporazumov, s Katarjem smo jih sklenili 5, 6 itd. Skratka, na meddržavni ravni se lahko naredi dober okvir, znotraj katerega je potem poslovno sodelovanje lažje.
Darja Groznik: Poklical nas je poslušalec Tone z Vojnika. Dober večer. Izvolite.
Tone (poslušalec): Dober večer želim. Pozdravljeni, gospod predsednik.
Dr. Danilo Türk: Dober večer.
Tone: Jaz bi vprašal, kaj vi mislite, ali ni današnja politika okrog TEŠ 6 podobna tisti v času socializma, ko so hoteli Velenjčani, ko so imeli 40 % opreme kupljene, da bi uplinjali premog kar v zemlji po teh znanih postopkih, pa je tudi takrat politika to preprečila?
Darja Groznik: Hvala lepa za vprašanje.
Dr. Danilo Türk: No, če bi takrat politika bila bolj daljnovidna, tega ne bi preprečila in bi danes imeli tehnološko gledano boljšo situacijo. Kar se tiče današnjih razprav okrog TEŠ 6, vidim probleme na dveh ravneh. Prvi problem je to, ali se niso morebiti v pripravi tega projekta pojavile hude nepravilnosti, kajti cena projekta se je podvojila in to je seveda resen problem, ki ga je treba proučiti in razjasniti. Potem je pa tu še celoten ekonomsko-ekološki vidik, kjer pa bi od vlade pričakoval, da bo prišla kmalu s svojim nacionalnim energetskim programom, da bi lahko v tem okviru realno ocenili, kaj nam TEŠ 6 predstavlja v celotni energetski bilanci države. Nisem za to, da bi se kratko in malo reklo – ta projekt je ekološko neprimeren. Lahko, da je v nekih povezavah z drugimi projekti ekološko sicer obremenjujoč, ampak ekonomsko nujen. Te presoje težko opravimo v razmerah, ko nimamo tega nacionalnega energetskega programa, zato pozivam vlado, da ga čim prej naredi in v tem kontekstu omogoči tudi to širšo razpravo, medtem pa razjasni morebitne nepravilnosti v pripravi projekta.
Darja Groznik: O energetski strategiji smo velikokrat oz. večkrat že govorili v Studiu ob 17-ih z gosti, pa očitno ni konsenza. Edvard iz Maribora je tudi z nami. Dober večer.
Edvard (poslušalec): Dober večer. Zdravo.
Dr. Danilo Türk: Dober večer.
Edvard: Z vso vsebino oziroma začetkom razgovora pa intervjuja se strinjam in ga pozdravljam, ampak smatram, kar tudi vi ugotavljate, ne vem pa, kako to speljati, da je 51 % kvorum na parlamentu nemogoč, da bi 49 % ljudi zaradi tega trpelo. Verjetno je to treba ali z ustavo ali ne vem kako spremeniti, da bi prišli vsaj na neki dve tretjini, tri četrtine. Ne vem, ampak 51 %, recimo, glede referendumov – če imamo ta sistem, je ta sistem, bi rekel, čisto možnost, da je praktično narejeno vse na referendumu, kar je neumnost in predrago. Ampak 51 % kvorum ne more biti. To ni večina. V nobeni stvari, tudi v matematiki. Jaz sem tudi tehnik, v nobeni stvari to ni večina. To je tako šibka, bi rekel, stvar, preglasovanje, da je to neumnost in mislim, da bi morali biti vsaj dve tretjini ljudi, zato bi morali biti ti posvetovalni referendumi predhodni, tako usklajeni s strankami. Vem pa, da 100 % ne gre nikoli, ker bi bilo dejstvo: smo različni, pametni in neumni. Tudi v narekovajih.
Darja Groznik: Hvala lepa. Pustimo zdaj predsedniku, da poda odgovor.
Dr. Danilo Türk: Jaz se z našim poslušalcem Edvardom seveda strinjam in kot pravnik lahko rečem naslednje – veste, kadar se postavi formalni pogoj dvotretjinske večine, se ta ponavadi težko doseže, ker se potem udeleženci v odločanju preštevajo in štejejo glasove. Po mojem mnenju štetje glasov ni prava pot do odločitve. Mi bi morali na nekaterih ključnih področjih imeti konsenz. Mi bi se morali nekako dogovoriti, kaj so naše ključne usmeritve in kje so naše ključne odločitve. Tu bi potrebovali konsenz in za kaj takega pri nas ni prave politične volje. To je tisto pomanjkanje politične kulture. Veste, v vseh državah imajo navadno večino in dvotretjinsko večino, ampak hkrati vedo, da preglasovanje povzroča nov problem in ta problem se lahko reši samo, oziroma se ga lahko preseže, premaga samo, če se uspevamo malo bolje dogovarjati in to nam manjka. To opaža celo svet, ne samo mi.
Darja Groznik: Jože iz Kamnika, dober večer.
Jože (poslušalec): Dober večer. Spoštovani gospod predsednik, prav lep pozdrav. V teh mirnih tihih decembrskih dneh, ko se vse pripravlja na slovesnost božiča, na slovesnost novega leta, ko je pred nami 20. obletnica samostojnosti Slovenije, se mi porodi vprašanje, ali se boste kaj kmalu srečali s slovenskimi škofi in skupaj naredili eno tako oddajo, kot je današnja? Vsem skupaj pa želim vesele praznike.
Darja Groznik: Enako tudi vam.
Dr. Danilo Türk: Hvala lepa poslušalcu Jožetu. Jaz se s škofi pogovarjam. Predlagal sem, da bi to naredili decembra. Kot ste morda slišali nadškofa Stresa v televizijski oddaji prejšnjo nedeljo na POP TV, je razložil, da so v tem času imeli škofje duhovne vaje in zato smo to odložili tam nekje na januar, februar verjetno. Mi bomo to napravili. Medtem sem predaval na Teološki fakulteti in sem tudi pojasnil svoj pogled na razmere med državo in verskimi skupnostmi pri nas, tudi pojasnil, kako razumem načelo ločitve cerkve od države in kako razumem potrebo po medsebojnem spoštovanju in dialogu. In veste, mislim, da pri nas situacija v tem pogledu ni tako slaba. Mi imamo včasih malo občutka negotovosti okrog teh reči, ampak če se dobro pogleda, v bistvu razmere pri nas niso slabe. Zdaj gre za to, da se od časa do časa sestanemo in pogovorimo tudi na bolj načelni ravni in to je prav, da stori predsednik republike. Na praktičnih ravneh pa mnogo tega dogovarjanja oz. te komunikacije poteka.
Darja Groznik: Gospod predsednik, novembra ste novinarjem dejali, da vlada uživa vaše simpatije. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je zaupanje v vlado močno omajano. Po podatkih Ninamedie skoraj 78 odstotkov ljudi ocenjuje delovanje vlade kot neuspešno, le 19 odstotkov kot uspešno. Pred nekaj dnevi ste dejali, da je treba vlado vzpodbujati k boljšemu definiranju prioritet. Malo prej, pred nekaj minutami ste tudi to omenjali. Ali mislite v tem smislu tudi sami storiti kakšne korake, sprožiti kakšne konkretne dejavnosti, konkretne pogovore, mogoče nekako v duhu pobude Spomenke Hribar za dogovor politike o novi družbeni pogodbi? Boste mogoče povabili k sodelovanju tudi opozicijske stranke? Kaj mislite storiti?
Dr. Danilo Türk: Jaz sem o teh temah od časa do časa govoril tudi s predsednikom vlade. Vlada ima lastne odgovornosti, lastne naloge in želel bi, da te moje sugestije sliši. Ne bi želel storiti ničesar takega, da bi vlada to obravnavala oz. razumela kot oteževanje njenega dela. Mislim, da bi bilo prav, da zdaj ob koncu leta vlada pregleda bilanco svojega delovanja v letu 2010 in si določi izbor konkretnih prioritetnih nalog za leto 2011, da jih dobro pojasni javnosti in da gre s to aktivnostjo naprej. To so kratkoročne naloge, kjer bi bilo prav, da vlada doseže določeno jasnost in se potem o teh stvareh tudi pogovarja z opozicijo. Če bi vlada ocenila, da lahko pri tem procesu kakorkoli pomagam, sem to pripravljen storiti. Vendar vedeti morate, da bo vlada v tem položaju ohranila svoje lastne odgovornosti, ki jih po ustavi ima, in zato ne bi želel posegati v njeno polje delovanja na tak način, da bi se to razumelo kot oviranje ali oteževanje. Razumeti morate mojo previdnost v tem pogledu. In končno, kar zadeva pobudo Spomenke Hribar, bi rekel takole – ta pobuda je na neki drugačni ravni. To je raven, kot je sama rekla, neke nove družbene pogodbe. Tu je seveda potreben drugačen dialog. Jaz sem pripravljen v njem sodelovati, ampak sam sem tudi začel z nekaterimi posveti, tudi z OECD-jem, nedavno, sem naredil en tak pogovor o merjenju družbenega napredka in bom na tej podlagi imel kakšne iniciative v letu 2011. Mislim pa, da moramo ločevati – eno so neposredne, konkretne naloge vlade. Te bi vlada morala sama določiti, ta prioritetni izbor in če bo želela, bom seveda pripravljen pomagati pri tem, da se doseže čim širši konsenz okrog njih.
Darja Groznik: 475-22-22 je naša telefonska številka, preko katere lahko naslovite vprašanje predsedniku države. Janez iz Medvod sprašuje, zakaj večkrat ne obiščete parlamenta in nagovorite poslance?
Dr. Danilo Türk: Prejle smo omenili neko izkušnjo, ki jo imam že od leta 2008. Jaz sem poslance nagovoril in sem takrat tudi dal en predlog. O tem se je govorilo in tista prva faza, v kateri je bilo videti, da imam politično podporo, je potem razvodenela v nekakšno razpravljanje, ki je danes neobetavno. Moral bi dobro presoditi, ali parlament v resnici želi mojo prisotnost. Veste, ne bi želel parlamentu vsiljevati svojih pogledov. Moji pogledi so javno povedani, znani so, s predsednikom parlamenta se od časa do časa pogovarjam o njih in nisem imel občutka, da bi si parlament želel mojega nastopa. Če bi tako željo izrazil, če bi se taka želja pokazala, bom rade volje prišel pred parlament in kaj povedal. Sicer so pa moja stališča znana. Znana so vsem, znana so tudi parlamentarcem in jaz upam, da jih slišijo.
Darja Groznik: Mirko iz Prevalj je z nami. Ne, ni ga. Gospod predsednik, prej ste govorili o odnosih z vlado. Kako pa bi opisali vaše odnose z opozicijo? No, opozicija vam marsikaj očita, tudi dajanje mnenj o aktualnih zadevah, npr. o zakonu o RTV. SDS vam očita izjavo v časopisnem intervjuju, kjer ste dejali, da se v bolj razviti demokraciji politik, zoper katerega teče kazenski postopek, med postopkom izloči iz političnih razprav. Gre seveda za Janeza Janšo. SDS vam očita, da ne verjamete v temeljno načelo pravne države, da je vsaka oseba nedolžna, dokler ji ni s pravnomočno sodbo dokazana krivda. Kaj jim odgovarjate?
Dr. Danilo Türk: Najprej bi svetoval, da ne generalizirate pojma opozicija. Tukaj imamo stališča ene od strank, ki je seveda pomembna, močna opozicijska stranka, ki jo spoštujem in katere mnenje poznam. So pa druge opozicijske stranke, s katerimi se pogovarjam veliko bolj pogosto. Kar zadeva konkretna vprašanja, ki ste jih citirali, bi pa rekel naslednje – jaz sem bil v svojem intervjuju v Sobotni prilogi Dela pretekli teden vprašan, kako gledam na možnost, da bi v kazenskih postopkih posegali v premoženje, ki je protipravno pridobljeno – to je bil kontekst, v katerem je bilo vprašanje postavljeno – in ali se strinjam s tem, da bi taka premoženja morali zamrzniti ali pa mogoče zaseči, še preden se postopek konča, se pravi, dokler traja domneva nedolžnosti, in moj odgovor je bil pritrdilen. Rekel sem: seveda, domneve nedolžnosti ne smemo absolutizirati in če se izkaže, da je potrebno v samem času trajanja kazenskega postopka zamrzniti premoženje, zato da bi se družbo zavarovalo pred premoženjsko škodo, potem to storimo. Naši predpisi to že omogočajo, mogoče jih je treba še nekoliko izpopolniti. Kot veste, so na Hrvaškem nedavno sprejeli poseben zakon, s katerim so to omogočili, in pri nas je bil ta zakon ocenjen v javnosti kot neka zanimiva in pozitivna zamisel. Skratka, jaz sem proti absolutizaciji načela oz. domneve nedolžnosti, ki gre na škodo družbenega premoženja, premoženja, ki je pravzaprav stvar celote, celotne skupnosti. Zato sem v tem intervjuju tudi predlagal, da bi vlada pogledala uporabo sedanjih predpisov, ki že omogočajo tako poseganje, in po potrebi sprejela nove in da ne bi absolutizirali načela o domnevi nedolžnosti na tak način, da bi bilo državi popolnoma onemogočeno, recimo, poseganje v premoženje, ki je evidentno pridobljeno na protipraven način.
Darja Groznik: Ste poveljnik obrambnih sil, pa me zanima, kako komentirate izjavo Janeza Slaparja, generalmajorja Slovenske vojske, obrambnega svetovalca slovenske misije pri OZN, da je eden od problemov Slovenske vojske, da nima dovolj generalov, zato smo morali tudi odkloniti kandidaturo za položaj načelnika in vodje misije na Golanski planoti. Vaš komentar, potem pa sledi še vprašanje poslušalca, tudi vezano na Slovensko vojsko.
Dr. Danilo Türk: Generala Slaparja dobro poznam in sva nekoč delala skupaj, ko sem bil vodja misije pri Združenih narodih v New Yorku. Moram reči, da so mi njegovi nasveti vedno zelo koristili, in tudi ta nasvet je v bistvu dober, ampak najprej se moramo dogovoriti, v kakšnem številu mirovnih operacij želimo sodelovati. Mi imamo tu vprašanje, ali smo v resnici zainteresirani za širše sodelovanje v mirovnih operacijah Združenih narodov? Če smo, potem moramo seveda tudi ugotoviti, na kakšen način naj se naša obrambna struktura temu prilagodi, vključno z najvišjimi častniki. Ampak te predhodne odločitve pri nas nismo sprejeli. Jaz bi si zelo želel, da Ministrstvo za obrambo pove, ali namerava v prihodnje, npr., zmanjšati udeležbo v Afganistanu, povečati udeležbo v misijah Združenih narodov in temu primerno seveda potem poskrbeti za tako poveljniško strukturo, ki omogoča, da bomo kandidirali tudi za odločilna mesta v misijah Združenih narodov.
Darja Groznik: Poslušalec Peter pravi takole – v zadnjem času je Sindikat vojakov Slovenije izpostavil veliko perečih zadev v Slovenski vojski in tudi na vas se je obrnil glede napotitve vojakov v Afganistan. Vprašanje pa je, zakaj ne ukrepate v primerih očitnih, eklatantnih nepravilnosti v Slovenski vojski?
Dr. Danilo Türk: Jaz sem nekaj teh pritožb prejel. O njih sem govoril z ministrico za obrambo in z načelnikom generalštaba, svetoval, da se razna vprašanja, ki nastajajo v vojski, uredijo, dobival zagotovila, da ima vodstvo vojske dobre projekte v tem pogledu, da deluje na način, ki bo to problematiko reševal. Kaj več težko rečem. Spet je tako – jaz nimam operativnih pristojnosti v zvezi s temi zadevami, ampak seveda lahko svetujem vodstvu našega obrambnega sistema, ministrstvu za obrambo, da bolj aktivno pristopi k reševanju problemov.
Darja Groznik: Dober večer naslednjemu poslušalcu.
Roman (poslušalec): Dober večer. Roman iz Selnice ob Dravi. Želel bi vprašati gospoda predsednika, kakšne so njegove pristojnosti, da bi lahko v zvezi s pravosodjem in pa seveda z vsemi temi represivnimi organi, našimi, uradnimi, ukrepal, da ne bi vsak dan samo poslušali: pa so tega aretirali, pa so tega zaslišali, pa so ga izpustili. Govorim seveda o teh, po domače povedano, tajkunih, da bo enkrat prišlo do tega sodnega epiloga, da bomo vedeli: je kriv, koliko je kriv in koliko bo za to obsojen. Lepa hvala za vprašanje.
Dr. Danilo Türk: No, predsednik republike ne more posegati v konkretne sodne postopke. To bi bilo v nasprotju z ustavo. Jaz se zavzemam za to, da bi naši pravosodni organi delovali čim bolj učinkovito in da bi delovali v skladu z ustavo in načeli človekovih pravic. Kot ste lahko opazili, je bilo v zadnjih letih nekaj sprememb v pogledu večje angažiranosti naših pravosodnih organov prav pri pregonu kaznivih dejanj v gospodarstvu. Ti procesi so se začeli, niso še dokončani. Verjamem, da se lahko pričakuje v tem času, da se bodo ti procesi odvijali hitreje, in tudi moje vzpodbude k čim bolj odgovornemu delovanju pravosodja – ne samo k neodvisnemu, ampak tudi odgovornemu – verjamem, da so razumljene v naših pravosodnih organih. Več kot to splošno svetovanje, ki ga dajem, ko opozarjam na probleme in svetujem večjo odgovornost, pravzaprav težko naredim. Verjamem, da nam bo proces, ki se je začel z večjo odločnostjo v pregonu teh kaznivih dejanj, z bolj učinkovitim vodenjem postopkov, dal boljše rezultate, kot smo jih bili navajeni v preteklosti. Vem, da to ne bo zadovoljilo našega poslušalca, Romana iz Selnice ob Dravi, ampak do tu in na ta način lahko grem. Če bi šel naprej, bi to bilo že poseganje v neodvisnost pravosodja.
Darja Groznik: Dober večer naslednjemu. Dober večer. Izvolite.
Poslušalec: Gospod predsednik. Samo eno bi vprašal, čisto vprašanje, ne da mi odgovorite politično ali kakor morate, v luči navadnega državljana – kako komplicirano je postalo naše življenje v tej naši novi domovini, pa če rečemo od elektrike do tistih, teh, onih, tretjih. Saj se tu – odgovor čisto splošen – ne more noben državljan navaden več znajti. Hvala lepa za odgovor. Adijo.
Darja Groznik: Nasvidenje.
Dr. Danilo Türk: Rekel bi, da seveda je naše življenje bolj komplicirano, ker je naš razvoj prinesel določen napredek. Ne verjamem, da se naši ljudje ne znajdejo pri tem. Mislim, da je danes težje sestaviti konec s koncem, to že. Ampak postopki, recimo, pri plačevanju elektrike in drugih takih rečeh, ki jih je poslušalec omenjal – na žalost nisem slišal njegovega imena –, niso preveč komplicirani. Niso taki, da bi jih ljudje ne obvladovali. Vprašanje je, ali smo dosegli tak razvoj, kjer bi ljudje imeli – vsi ljudje – zadosti sredstev, da lahko svoje temeljne potrebe zadovoljijo. In tu mislim, da nam manjka, in tu verjamem, da bi lahko naredili več.
Darja Groznik: Šlo je za poslušalca Karla iz Bohinja. Torej, 20-letnica razglasitve plebiscitarne odločitve. Prav na dan praznovanja, na dan osrednje državne proslave pa bo potekal tudi ustanovni zbor veteranov slovenske osamosvojitve, na katerem bodo Peterle, Bavčar, Janša, Krkovič. To pa zato, ker se obe že obstoječi veteranski organizaciji nista odzvali na državno odlikovanje, ki ste ga vi podelili Tomažu Ertlu. Nekako ste vi, v narekovajih, zakuhali to ...?
Dr. Danilo Türk: Oprostite, ne. Jaz sem to odlikovanje dal na predlog ene od teh veteranskih organizacij, veteranske organizacije Sever, ki vključuje vse predstavnike slovenske policije, in ob razumevanju in podpori veteranske organizacije pripadnikov Teritorialne obrambe, borcev za neodvisnost Slovenije. Tu ni bilo nobenih ugovorov s strani veteranov. Nasprotno. Veterani so to odlikovanje predlagali in jaz spoštujem voljo veteranov, veteranskih organizacij. Organizacija Sever je predlagala tri voditelje akcije Sever, da ob 20-letnici te akcije dobijo odlikovanje in jaz sem iz spoštovanja do organizacije Sever, torej do reprezentativne organizacije policijskih veteranov, to odlikovanje dal in pri tem imel tudi odobravanje vojaških veteranov. To je treba vedeti.
Darja Groznik: Vas je torej presenetila ta novica, da bo ustanovljena še ena organizacija veteranov?
Dr. Danilo Türk: Pri nas se seveda lahko organizacije, društva, združenja organizirajo svobodno. Vsaka skupina lahko ustanovi neko združenje. To je človekova pravica in tu ni nobenih razlogov za kakršnokoli slabo voljo. Je pa res, da se s takim drobljenjem, z nekim ločevanjem poglabljajo delitve v tej družbi. Mi imamo te delitve, imamo jih od začetka in te delitve se poglabljajo s takimi posegi. Jaz bi rad rekel še nekaj bolj načelnega v tej zvezi. Če se s takimi potezami poskuša vzpostaviti nekak videz alternativne legitimnosti, češ, mi smo pravi osamosvojitelji, drugi pa niso, je to narobe. V demokratični družbi so edina podlaga legitimnosti volitve. To je edina pot do legitimnosti, volitve. Vzpostavljanje organizacij, ki imajo v svojem bistvu cilj ustvariti videz pravega osamosvojiteljstva, je neke vrste zaslugarstvo in tu mislim, da moramo tudi biti jasni. Nič ni narobe z ustanavljanjem novih društev, vendar pazimo, da ne bo iz tega izšla neka razprava o alternativni legitimnosti.
Darja Groznik: Ampak vse to o drobljenju ne deluje vzpodbudno na domoljubje državljanov. Ker pa sta ostali samo še dve minutki, nič nisva rekla o WikiLeaksu, pa bi vas vprašala samo eno kratko vprašanje, ker imam po tem še eno vprašanje. Kaj je za vas Julian Assange? Teološki terorist, kot ga je označil ameriški predsednik, je idealist, novinar, medijski misija?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da je medijski inovator. Jaz ne vidim v tem kakšnega terorističnega dejanja. Verjamem, da je uporaba interneta na način, kot je to bilo storjeno, lahko neprijetna, lahko vsebuje tudi določene nevarnosti, vendar Julian Assange pri tem ni sam in on ni teh podatkov sam pridobil. Skratka, verjamem, da bo iz tega izšlo nekaj nevšečnosti, nisem pa pristaš apokaliptičnih razlag tega dogajanja.
Darja Groznik: Gospod predsednik, kakšno je vaše kratko sporočilo državljanom in državljankam ob koncu leta 2010?
Dr. Danilo Türk: Za nami je težko leto, pred nami je zahtevno leto, zato je dobro, če zberemo to moč, ki jo imamo v sebi kot državljanke in državljani Republike Slovenije, da se zavemo, da smo v teh 20 letih vendarle precej dosegli, da imamo sposobnost premagati težave, da pa se moramo vsi skupaj potruditi za boljšo politično kulturo, za bolj konsenzualno usmeritev, za iskanje skupnega, za iskanje sinteze, za iskanje tistih skupnih ciljev, ki so naša skupna prioriteta, prioriteta vseh. To bi bilo moje temeljno politično sporočilo. Sicer pa vem, da ima vsak človek svoje zasebno življenje in jaz bi zaželel vsem našim poslušalkam in poslušalcem predvsem zdravja in osebne sreče ob koncu tega leta in veliko dobrega v letu 2011.
Darja Groznik: Gospod predsednik, hvala lepa za odgovore in za obisk v našem studiu. To je bil Studio ob 17-ih. Vodila sem ga novinarka in urednica Darja Groznik. Jutri pa o razmerah v slovenskem gradbeništvu.
Dr. Danilo Türk: Hvala lepa in nasvidenje.