Predsednik republike: Prostovoljci ste pot do uspeha!

Brdo pri Kranju, 20.6.2011  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za prostovoljce ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2010
Brdo pri Kranju, 20. junij 2011


Drage prostovoljke, dragi prostovoljci,

hvala lepa za prijazen pozdrav in zelo topel sprejem. Hvala lepa, da ste me povabili kot pokrovitelja, čestitke za vse vaše prispevke v minulem letu in dobre želje za naprej! Letos smo že četrtič skupaj – skupaj s prostovoljci, predstavniki vlade, državnega zbora in državnega sveta – in na ta način se naše skupno gibanje krepi. Število prostovoljcev na teh srečanjih se iz leta v leto povečuje, kar je dokaz, da se prostovoljstvo utrjuje, razširja in dobiva vse večje razsežnosti. Letošnje leto je še posebej zanimivo, tudi zato, ker je bil sprejet Zakon o prostovoljstvu, in še posebej zato, ker sta Evropski svet in Evropski parlament določila letošnje leto za evropsko leto prostovoljstva. Prostovoljstvo je postalo pomembna človeška vrednota, ki krepi solidarnost in socialno kohezijo in je kot taka tudi široko spoznana in priznana. Ni omejena le na posamezna območja in države, ampak je kot evropska vrednota prisotna v vseh okoljih in deželah Evropske unije in preko njenih meja.

Letošnje leto je bilo poimenovano kot evropsko leto prostovoljstva predvsem z namenom, da bi tej vrednoti posvetili ustrezno pozornost, da bi razširili iniciativo prostovoljstva. Osrednje vprašanje je bilo, kako vzpostaviti pravo ravnotežje med državo in samostojno pobudo prostovoljskih organizacij. Moj odgovor bi bil, da slednjih nikoli ne more biti preveč.

To izhodišče je zanimivo zato, ker prostovoljstvo še vedno ni dovolj izkoriščen potencial za naš družbeni in gospodarski razvoj, pa tudi za razvoj Evropske unije. Gre za udeležbo civilne družbe pri krepitvi evropskih vrednot, kajti prostovoljstvo je priložnost za učenje, za inovativnost, za blaginjo in nasploh za boljše razpoloženje. Prostvoljstvo daje navdih in nas osrečuje. Pomagati drugim pomeni tudi utrjevanje svoje samozavesti in utemeljevanje svoje koristnosti.

V lanskem letu sem v svojem nagovoru opozoril, da je merjenje družbenega napredka preveč togo in da ne vključuje vseh vidikov osebnega zadovoljstva in ocene kvalitete življenja. Omejevanje na bruto domači proizvod prav gotovo ne zadošča. Dal sem tudi pobudo za uvedbo indeksa boljšega življenja ali kot nekateri temu pravijo "indeksa sreče". Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dosegla pomemben napredek in opredelila socialno pravičnost na zelo natančen in tehnično zelo dognan način. Indeks boljšega življenja je indeks življenja v skupnosti, ki ima sposobnost biti čedalje boljša skupnost. Svetoval bi vsem, ki imate voljo in čas za to, da si indeks boljšega življenja v okviru OECD ogledate, da o njem razmislite, da si naredite svoj lasten želeni in pričakovani indeks boljšega življenja in da vas tudi to spremlja pri vašem delu.

Zakaj vse to govorim? Zato, ker sem trdno prepričan, da pomeni prostovoljstvo pomembno sestavino splošnega napredka in razvoja v celoti in dobro priložnost za skupno uglasitev vseh gospodarskih in socialnih politik. Razvoj civilne družbe in njena aktivnost pripomoreta k oblikovanju politik in iskanju odgovorov na sedanje razvojne izzive in predvsem pomaga razvoj tudi usmerjati, da bi ga dobro usmerjali, pa moramo temeljito razmisliti o tem, kaj zagotavlja boljše življenje.

Danes ste tukaj zbrani predstavniki civilne družbe, ki ste opravili v življenju pomembno delo in vzpostavili mnogo povezav z namenom, da bi pomagali drugim in jih osrečevali. S tem ste veliko storili za druge, pa tudi zase, ker ste tako zadovoljili tudi svoje socialne potrebe in čustveno bližino z drugimi. Kaj je lahko bolj plemenita vsebina razvoja kot ravno to?

Prostovoljstvo je vrednota, ki se jo da naučiti in predstavlja sestavni del vzgoje demokratičnega vzdušja, je priložnost za učenje tolerance, spoštljivosti in sočutja. Lahko tudi rečemo, da je prostovoljstvo ne samo razvojno pomembno in morebiti odločilno, ampak da je tudi pomembno za razumevanje današnjega pojma aktivnega državljanstva. Vedno bolj smo priča novim oblikam prostovoljstva, ki močno posegajo tudi na področje krepitve socialnega kapitala gospodarskih družb. Te se vedno bolj zavedajo, da morajo aktivno sooblikovati tak razvojni koncept produktov in storitev, ki bo utemeljeval njihovo verodostojnost tudi s pravičnostjo, z idejo prostovoljstva, s poštenostjo, z namenom, da utemeljujejo svojo vlogo in odnos do neposrednega okolja, do kupcev in soljudi. Ni presenetljivo, da je bila na nedavnem srečanju Svetovnega gospodarskega forum na Dunaju ena od osrednjih pozornosti namenjena ravno tem oblikam razvoja ekonomije v današnjih časih. Ekonomija ni samo kapital, ekonomija ni samo trg. Ekonomija je vse, kar nas povezuje.

Izraz "korporativno prostovoljstvo" zato ni povsem izoliran in vsekakor ni nov, je pa čedalje bolj priznan in prisoten. Ta razvojna strategija gospodarskih družb, ki vključuje idejo korporativnega prostovoljstva, utemeljuje koncept družbene odgovornosti, ki je prežet tudi s spodbujanjem prostovoljstva v gospodarskih družbah, med zaposlenimi in tudi zunaj njihovega delovnega okolja.

Te gospodarske družbe v okviru svojih produktov in storitev ponujajo tudi take alternative, ki utemeljujejo socialno kohezijo. O socialni koheziji moramo razmišljati kot o naši pomembni prioriteti in o nečem, kar lahko spodbujamo, s pametnim, dobrim, sodobnim razvojem ekonomije. To za nas niso povsem nova sporočila. Vi jih pri vašem delu že poznate, vsakdo s svojega področja, vendar morajo ta sporočila dobiti širše razsežnosti, pa tudi priložnosti, da se dobro utemeljijo in dovolj popolno razvijejo. Vse to bomo v prihodnosti še kako potrebovali.

Kot sem že omenil, je letos po več letih Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o prostovoljstvu. To me zelo veseli in veseli me, da sta z nami ministrica za javno upravo in minister za delo, družino in socialne zadeve, ki sta oba v vladi pomagala k temu, da je bil ta zakon dokončan, predložen v parlamentarni postopek in naposled tudi sprejet. Ta zakon predstavlja dobro oporo in pripomoček za bolj trdno organiziranost prostovoljstva in različnih organizacij, ki ga uveljavljajo in razvijajo. Nudi ustrezno zaščito prostovoljcem in postavlja ustrezne okvire za razvoj te dejavnosti.

Tako kot druge, moramo tudi ta zakon skrbno spremljati, ga preverjati in iskati čim boljše rešitve. Ta zakon je začetek poti, je način širjenja prakse in človekove ustvarjalnosti. Kako se bo zakon uresničeval in kaj bomo imeli od njega, pa je seveda odvisno od vseh nas, zlasti pa od vas in vaših predlogov in zamisli. Če se ugotovi, da je v kakšnem delu zakon ovira, ga je treba spremeniti in prilagoditi dobrim praksam. Če se ugotovi, da ga je kje treba okrepiti, mora tudi to postati mogoče.

Vsekakor naj se še enkrat zahvalim Ministrstvu za javno upravo, ki ga je skrbno pripravljalo, medresorski komisiji, ki je aktivno sodelovala pri iskanju ustreznih rešitev, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za prispevek, ki je izšel s tega ministrstva, in seveda številnim prostovoljskim organizacijam, ki jih je preveč, da bi vse naštel, in ki so dale veliko koristnih nasvetov in priporočil ter tako pomagale, da je bil zakon končno sprejet. Pomembna je ugotovitev, da je bil zakon v državnem zboru sprejet z veliko večino, da ob njem ni bilo nestrpnih razprav, da so skoraj vsi poslanci o njem razpravljali in da so, kot vse kaže, o njem razpravljali z dobrimi nameni. In tudi to je dobro.

Drage prostovoljke in prostovoljci,

Mladinski svet Slovenije letos že devetič zapored izpeljuje natečaj "Naj prostovoljka, naj prostovoljec, naj prostovoljski projekt". Ob tej priložnosti podeli priznanja, ki so svojevrsten dokaz opravljenega dela in obenem tudi potrdilo za dobre namene, odlično idejo in dobro voljo.

Letos je na ta natečaj prispelo doslej največje število prijav. Skupaj 226. Prostovoljci se za pridobitev tega prestižnega priznanja ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Nudijo pomoč ostarelim, otrokom, invalidom, razvijajo okoljevarstveno kulturo, ukvarjajo se s športom, utemeljujejo lokalne tradicije in pokrivajo še vrsto drugih vsebin. Med predlaganimi kandidati za priznanje so prostovoljci vseh starosti. Od štirinajstega leta, pa tja do osemdesetega. Vse te značilnosti predlogov kažejo na izredno pestrost, bogato vsebino in organiziranost, kažejo pa tudi na neizmerno ustvarjalnost in inovativno razsežnost. Skupaj z našim nedavnim zakonodajnim napredkom to gibanje mora uspeti!

Dovolite mi, da se vam na koncu zahvalim za vaše delo. Prepričan sem, da boste s svojim prostovoljstvom nadaljevali, da ga boste razširjali in da boste povabili k sodelovanju svoje prijatelje, znance, sodelavce in druge. Ko gledam po tej dvorani in vidim, kako veliko vas je in s kakšnim optimizmom in pozitivno energijo polnite ta prostor, sem bolj kot kdajkoli prepričan – vi ste pot do uspeha. Hvala lepa.