Predsednik republike ob dnevu Rudolfa Maistra

Žalec, 23.11.2012  |  govor

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na državni slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra
Žalec, 23. november 2012


"Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!" Te znamenite in odločne besede generala Rudolfa Maistra odzvanjajo tudi danes, ko se vsi v Sloveniji spominjamo prispevka Maistra in njegovih borcev. Njihova jasna vizija, srčnost, borbenost in ljubezen do domovine so nam ubranili severno mejo in zagotovili podlago naši kasnejši državnosti. Za ta prispevek bomo Maistru in njegovim borcem večno hvaležni.

Zbrali smo se v Žalcu, v mestu ponosne zgodovinske dediščine, bogate kulture in zavednih, domoljubnih ljudi. Tu sta bila v času začetka taborskega gibanja organizirana drugi slovenski tabor in čitalnica, ki je predstavljala, tako kot ostale čitalnice v takratnem slovenskem prostoru, središče kulturnega in političnega delovanja. Tu so tudi spominska soba slovenskega skladatelja Rista Savina, likovni in razstavni salon, hmeljarski muzej in gasilski muzej. V starem delu mesta nas na drugo svetovno vojno in njene žrtve, padle v boju za svobodo, spominja mogočen spomenik narodnoosvobodilnemu boju slovenskega naroda.

Zato je prav, da smo za kraj današnje slovesnosti v počastitev generala Rudolfa Maistra - Vojanova izbrali Žalec. Ko izgovorimo Maistrovo ime, prikličemo v spomin vrednote, kot so domoljubje, tovarištvo in kultura. General Maister ni bil samo vojak in bojevnik, bil je tudi pesnik in pisec, ukvarjal se je s slikarstvom in bil tudi strasten bibliofil, saj je z veliko vnemo in predvsem z ljubeznijo zbiral slovenske knjige. Njegova knjižna zbirka je danes v ponos mariborski univerzitetni knjižnici in je del naše kulturne zakladnice.

Rudolf Maister je s svojim življenjem in delom pokazal, kako se vojaški poklic povezuje s kulturo in domovinsko zavestjo. Bil je prvi slovenski general prve slovenske narodne vojske. Njegov vzor je tudi danes pomemben, ne le za ljudi vojaškega poklica, ampak za vse nas. Današnja spominska slovesnost je zato priložnost, da obudimo spomin na velikega slovenskega junaka in vizionarja, na človeka in generala, ki je bojeval pomembne vojaške in politične bitke. In ni se moral spopasti le s sovražnikom, ampak tudi s tistimi, ki bi mu morali trdno stati ob strani in mu pomagati.

Izročilo njegovega življenjskega dela moramo razumeti tudi danes in prav je, da se vprašamo, kaj so naše današnje dolžnosti, če želimo biti vredni njegovega spomina.

Slovenski narod je zelo dolgo obdobje svoje zgodovine živel v državah skupaj z drugimi narodi, brez lastne suverenosti. V Habsburški monarhiji je bil slovenski narod eden podložnih kmečkih narodov, ki so šele v 19. stoletju postali resnično kulturno osveščeni, torej kulturni narod. Slovenci smo bili v Habsburški monarhiji bolj narodna manjšina kot narod, še zlasti, ker nismo živeli v eni sami upravni enoti. Vendar se je že takrat bil boj za enakopravnost slovenščine v Habsburški monarhiji oz. kasneje Avstro-Ogrski.

Naše spreminjanje iz kulturnega v politični narod je potekalo skozi celotno 20. stoletje. Vloga generala Maistra v tem spreminjanju je bila kritičnega pomena. Zagotovitev ozemeljske celovitosti na Štajerskem delu severne meje je bila med temelji za sam obstoj in za ves nadaljnji razvoj slovenskega naroda kot političnega naroda.

Vodenje takratne slovenske narodne vojske ob razpadu Avstro-ogrske monarhije v bojih za severno mejo je bilo Maistrovo največje dejanje. Zato, da imamo danes slovenski Maribor, slovensko Štajersko in slovensko Prekmurje, gre zahvala prav generalu Rudolfu Maistru in njegovim borcem.

Naš kasnejši razvoj pa je zahteval nove junaške odločitve – v času narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda proti fašizmu in nacizmu. Na ta del slovenske zgodovine moramo biti še posebej ponosni. S tem bojem smo v največji možni meri zaokrožili slovensko narodno ozemlje. S tem bojem se je naš narod uvrstil med tiste narode, ki so pomagali ustvariti današnji svetovni red. NOB je zagotovil, da se Slovenci lahko štejemo med ustanovitelje Organizacije združenih narodov, ki je še danes osrednje mesto ureditve sveta.

Konec 20. stoletja je bil slovenski narod ponovno pred veliko preizkušnjo, ki je bila tudi priložnost za dokaz, da smo vredni samoodločbe in lastne države. To priložnost smo z odločnostjo ob osamosvojitvi leta 1991 tudi v polnem obsegu in v celoti izkoristili. In tudi danes, ob tej priložnosti, želim posebej poudariti našo veliko hvaležnost vsem pripadnikom TO in milice ter vsem, ki so z orožjem v roki in tudi na druge načine zagotovili neodvisnost Slovenije in našo osamosvojitev. Suverenost in državnost smo si priborili z orožjem in se konstituirali kot politični narod z lastno državo.

Naša suverenost je neizpodbiten dokaz, da smo politični narod. Vprašanje pa je, ali smo po dveh desetletjih zares pripravljeni na vse izzive in vse odgovornosti, ki gredo s tem. Vprašanje je tudi, ali vselej izkazujemo zadostno zrelost. To so resna vprašanja, ki terjajo poglobljene in resne odgovore.

Slovenija se mora v Evropi in svetu obnašati samozavestno, kar pomeni, da mora nastopati kompetentno. Biti moramo načelni, dosledni in seveda pošteni – do drugih in do sebe. In biti moramo aktivni. Nobenih lekcij o evropskih standardih obnašanja nam ni treba sprejemati in nobenih groženj se nam ni treba bati. Hkrati pa moramo, tako kot vsaka druga članica Evropske unije, pazljivo in, če je potrebno, energično skrbeti za naše nacionalne interese. To velja za vsa področja politike, od kmetijskih subvencij do fiskalne in zunanje politike. Le tako bomo imeli spoštovanje drugih in le tako bomo zaupali vase in imeli samospoštovanje. To samospoštovanje in ugled moramo v polni meri izraziti v vseh naših dejanjih in v vseh naših odnosih z Evropo in svetom, tudi v naporih za premagovanje krize in v snovanju naših lastnih ukrepov za njeno premagovanje. Na ta način bomo najbolje izpolnili svojo domoljubno nalogo, ki nam jo daje današnji čas. Slovenija mora ostati demokratična, socialna in pravna država. Z obrambo teh ustavnih vrednot zagotavljamo našo državnost danes in za prihodnost.

Spoštovani,

izročilo generala Maistra je živo in aktualno ter vredno posnemanja vseh nas tudi še danes. Vendar se zavedajmo, da bomo pri tem uspešni samo, če bomo zagotovili socialno povezanost naše družbe, optimizem in našo domovinsko zavest. Tako general Maister in njegovi soborci, kot tudi kasneje borci NOB ter udeleženci osamosvojitvene vojne leta 1991 se niso uprli z orožjem zaradi preračunljivosti ali zaradi osebnih koristi, pač pa zaradi ljubezni do domovine. Takšna dejanja in takšne odločitve so vredne globokega spoštovanja in nič ne more zmanjšati njihove vrednosti.

Vprašati pa se moramo, kakšne odločitve sprejemamo danes in ali so te težke odločitve prave za našo prihodnost? Ali je varčevalna ihta, s katero se lotevamo reševanja krize, pravična? Je poštena? Je pošteno, da za nekaj, kar so povzročile finančne, gospodarske in politične elite, plačujejo najbolj ranljive skupine prebivalstva, celo otroci? Sprenevedanje glede odgovornosti posameznikov, ki niso bili odločni pri iskanju rešitev in tudi tistih, ki so dobre rešitve zavračali zaradi lastnih in strankarskih interesov, očitno nima meja. Takšno početje se nadaljuje in očitno je samozaverovanost tistih, ki to počno, tako močna, da si lahko privoščijo vse, česar se domislijo, ne glede na posledice. Posledice so pa že danes hude in nekoliko jih blaži socialni čut tistih, ki še lahko pomagajo, čeprav tudi sami živijo skromno. Zato moramo danes odločno nasprotovati vsemu sprenevedanju, vsem grožnjam in vsem dejanjem, ki pomenijo razgradnjo naše demokracije ter naše socialne in pravne države.

Danes pa se moramo posvetiti tudi skrbi za slovenski jezik, problemu odhajanja mladih, izobraženih ljudi v tujino, skrbi za okolje ter problemom nesmotrne pozidave prostora ter zanemarjanja vodotokov. Posledice slednjega ste občutili tudi v tem delu Slovenije.

Vsi domoljubi razumemo, kaj pomeni domoljubje in kakšna čustva vzbudi v naših srcih. Zavedamo se pomena medsebojnega spoštovanja, sobivanja in sožitja z vsemi, ki nas obkrožajo. Zato zasluži delo vseh veteranskih in domoljubnih organizacij, ki vlagajo veliko dela in truda v ohranjanje vseh pozitivnih vrednot, naše iskreno spoštovanje. Hvala vsem!

Spoštovani državljanke in državljani,

v usodnem trenutku za prihodnost Slovencev je imel general Rudolf Maister jasno vizijo. Tudi danes Slovenija potrebuje vizijo in predvsem jasne odgovore, s katerimi bomo uspešno premagali izzive sedanjosti in prihodnosti, ohranili demokracijo ter zavarovali našo socialno in pravno državo. Vsem skupaj želim, da bi nas spomin na generala Maistra spodbudil pri teh prizadevanjih in da bi iz njega črpali samozavest, ki jo tako močno potrebujemo v današnjem času.

Naj živi spomin na generala Rudolfa Maistra!
Naj živi Slovenija!