Predsednik ob 130. obletnici organiziranega sladkovodnega ribištva

Brdo pri Kranju, 18.6.2011  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 130. obletnici organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem
Brdo pri Kranju, 18. junij 2011


Spoštovani,

vesel sem, da ste me povabili na praznovanje 130. obletnice delovanja slovenskih ribičev in nadvse pomembnega poslanstva, ki ga imate na področju varovanja narave, gospodarjenja z življem v naših potokih, rekah, jezerih, drugih stoječih vodah in ribogojnicah ter povsod tam, kjer se srečujete z drugimi naravovarstveniki, ko skupaj z njimi skrbite za biotsko raznovrstnost in čisto okolje.

Sedemnajstega januarja 1881. leta ste imeli v Ljubljani prvo ustanovno skupščino društva. Že takrat ste si postavili kot prvi cilj izboljšanje in posodobitev sladkovodnega ribištva ter zagotovitev pogojev za gospodarjenje z ribolovnimi vodami.

Da bi ustanovili tako društvo, ste bili s strani avstrijskega ribiškega društva že leto prej povabljeni k ustanovitvi podružnice, vendar so mnogi temu nasprotovali in se zavzemali za ustanovitev neodvisnega društva, ki bo imelo svoj statut in svoja pravila, ter tako zagotovili, da dejavnost samostojnega kranjskega društva ne bo okrnjena. Že takrat ste sprejeli zavezo, da boste poročali o problematiki v kranjskih vodah in stanju ribiškega zaroda tudi avstrijskemu ribiškemu društvu. S tem so vaši pionirji ribištva na Slovenskem pokazali svojevrstno razumnost in zrelost in dokazali, da razumejo svojo dejavnost v širšem okviru, kajti vode, ki se pretakajo iz ene v drugo deželo, terjajo skupno skrb in odgovornost.

Tako zavezo je sprejelo tudi takratno avstrijsko ribiško društvo, ki je kranjsko društvo redno obveščalo o ribiški problematiki in nudilo vsakršno podporo pri razvoju ribištva na Kranjskem. Tem začetkom so sledila ustanavljanja ribarskih društev v Celju, Mariboru in kasneje tudi v Posavju in na Dolenjskem.

Če se ozremo nazaj, so bile dejavnosti, ki so jih razvijala takratna ribiška društva, nadvse pomembne. Izdelan je bil ribarski kataster, pripravljen je bil program pospeševanja ribarstva, zelo resno je bil zastavljen tudi program preprečevanja nedopustnega onesnaževanja voda.

1926. leta je Ljubljansko ribarsko društvo dalo pobudo za ustanovitev Zveze slovenskih ribarskih društev. Takratne oblasti so to pobudo zavrnile, češ da je taka zveza že ustanovljena na državni ravni. Z vztrajnostjo in potrpežljivostjo, po katerem ste ribiči dobro znani, vam je deset let kasneje to zvezo vendarle uspelo ustanoviti.

Ribiči imate nadvse pestro in zanimivo zgodovino. Preživeli ste zadružništvo in mnoge odločbe o razdelitvi odprtih voda na ribarske enote, vse do ustanovitve ribiških družin in ribiške zveze.

Prav ustanovitev ribiških družin, od leta 1954 naprej, je nadvse pomemben mejnik v povojnem razvoju sladkovodnega ribištva v Sloveniji. Tako ste krenili po svoji poti, ki je bistveno drugačna od vseh drugih v Evropi. Niste podredili upravljanja z ribjim življem interesom zaslužka in kapitala, ravno tako niste ribištva v celoti centralizirali v okviru državne uprave, kot so to naredile druge evropske države. Upravljanje je bilo zaupano civilni družbi in ribiškim družinam. Ta rešitev se je izkazala za učinkovito, saj je ljubezen ribičev do voda in življenja v njih večje zagotovilo za umno gospodarjenje z vodami in življenjem v njej, kot pa izplen.

Kot sem že dejal, ste ribiči ljudje mirne roke, ljudje s premislekom ter potrpežljivi in nadvse odgovorni naravovarstveniki. Umno gospodarite z življenjem v vodah, sodelujete v vseh naravovarstvenih aktivnostih, ste pobudniki in organizatorji mnogih aktivnosti, ki resno opozarjajo na nevarnosti onesnaževanja voda. Prvi zaznate katastrofalne posledice onesnaževanja, ki imajo mnogokrat za posledico uničenje celotnega življenja v posameznih vodotokih. Prvi pristopate k saniranju teh razmer in največ storite za obnavljanje tega življenja.

Ribiške družine upravljajo z več kot devetdesetimi odstotki vodnega življa, z ostalimi pa Zavod za ribištvo Slovenije. To je nadvse pomembno in odgovorno delo. Ne gre le za ribe, ampak tudi za druga pomembna vprašanja, ki so povezana z razumnim in gospodarnim ravnanjem z vodo. Zdrave ribe pomenijo tudi čisto in zdravo vodo.

Pitna voda, v kateri preživijo tudi potočni raki, jelševci in občutljive ribe, je nadvse pomemben indikator in pokazatelj skrbi za naravo in njene dobrine. Voda je taka dobrina in do nje se moramo odgovorno obnašati, predvsem pa poskrbeti, da bo ostala čista, in si tako zagotoviti, sami sebi in svojim potomcem, kvalitetnejše življenje in zanesljivo prihodnost.

Pomembna je tudi vaša vloga na področju ribolovnega turizma, po katerem smo prepoznavni v vsem svetu. Ribolovni turizem je ena od najvišjih oblik turizma. Ribiči so ljudje, ki spoštujejo naravo in nadvse cenijo njene lepote ter veliko pomagajo tudi pri promociji Slovenije v svetu.

Spoštovani,

Ribiška zveza Slovenije in ribiške družine ste močno razvejana nevladna naravovarstvena organizacija, ki se financira pretežno iz članarin in prispevkov. Imate status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave in varstva okolja. Ste pomemben del nacionalne strategije in nadvse nujen in ključen sestavni del civilne družbe, ki aktivno sodeluje z ministrstvi in drugimi državnimi organi na področju kmetijstva, gozdarstva, prehrane, zdravja, urejanja okolja in prostora. Tesno ste povezani s področji, ki skrbijo za zdravje in preventivo. Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami opravljate pomembno delo in ste svojevrsten skrbnik kulturne dediščine s področja sladkovodnega ribištva, saj skrbite za ohranjanje in nadaljevanje ribiške tradicije in vzreje avtohtonih ribjih vrst. Nadvse pomemben je vaš dosežek pri ohranjanju endemskih rib, kot sta soška postrv in soški lipan. Na tem področju vas čaka še veliko dela, tako pri preučevanju kakor tudi pri ohranjanju drugih endemitov. To je tudi resna priložnost za pridobitev evropskih sredstev. Posebna vaša vrednota pa je, da usmerjate in organizirate delo z mladimi in da ste vsi po vrsti prostovoljci, predani svojemu poslanstvu.

Čestitam vam ob vaši 130. obletnici in se vam zahvaljujem za delo, ki ste ga opravili do sedaj. Prepričan sem, da boste svoje delo uspešno nadaljevali in da boste tudi v prihodnje prvi naravovarstveniki, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo naravo in življenjem v njej.