Intervju za POP TV (TV Klub)
Ljubljana, 13.4.2008 | intervju
Vir: POP TV
Edi Pucer (voditelj): Dober večer. Nekaj več kot 100 dni je minilo od imenovanja predsednika Danila Türka. To je ponavadi čas, ki je v politiki namenjen uvajanju na novo delovno mesto. Nov predsednik Danilo Türk pa je že takoj začel delati s polno paro. Doslej je imel že več kot 120 različnih srečanj, govorov in pogovorov. Sestal se je že z vsemi predsedniki sosednjih držav, generalnim sekretarjem ZN in papežem, za njim je tudi izredno uspešna južnoameriška turneja. Dovolj razlogov torej za prvo oceno njegovega dela. Dober večer, gospod predsednik.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober večer.
Edi Pucer: Ta teden nas je zelo presenetila vaša precej ostra izjava do predsednika Mesića. Dali ste mu v bistvu pravo lekcijo iz obnašanja, kar je v diplomatskem jeziku precej hujše, kot če bi samo oporekali njegovim izjavam. Ali so odnosi s Hrvaško že tako slabi, da so potrebni trši prijemi?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da so ti odnosi taki, da zahtevajo opozorilo glede nekih temeljnih zahtev. In ena od teh temeljnih zahtev je to, da obe državi spoštujeta načelo, da sta to suvereni državi, da se morata obnašati druga do druge kot suvereni državi, se pravi spoštljivo. Spoštovanje je bistvenega pomena za uspešno reševanje problemov. To je zelo temeljno. To v mednarodnem pravu vsi vedo. To moramo vedeti tudi v naših medsebojnih odnosih.
Edi Pucer: Interes Slovenije v zvezi s Hrvaško je pravzaprav teritorialni dostop do odprtega morja. To je glavni interes. Veliko ljudi se sprašuje, zakaj pravzaprav tega Slovenija enostavno ne zahteva od Hrvaške in ne postavi pogoja – če hoče v EU, mora pač dovoliti to, kar je Slovenija takrat že imela. Pogoje so postavljali konec koncev Grki, postavljali so jih Italijani. Zakaj ne mi, Slovenci?
Dr. Danilo Türk: Slovenija je svoje zahteve, svoje predloge povedala. O teh se je pogajala, v eni fazi je bil dosežen tudi sporazum. Ampak Slovenija je načeloma privržena pogajanjem in sporazumnemu reševanju teh problemov. Ni za pogojevanje, ampak za sporazumevanje. To je naše skupno načelo, tisto ki ga je slovenska politika definirala in na podlagi katerega delamo.
Edi Pucer: Se pravi tak trši pristop, kot ga zahteva recimo tudi Marjan Podobnik, ki je danes rekel, da se o dostopu do odprtega morja sploh ne bi smeli pogajati, to potem ne pride v poštev?
Dr. Danilo Türk: To je eno od mnenj, ampak večinsko prevladujoče mnenje je drugačno.
Edi Pucer: Dobro. Odnosi z Italijo. Tudi z italijanskim predsednikom ste se srečali. To je bil prvi uradni obisk kakšnega tujega predsednika v Sloveniji, kar ima zagotovo tudi simbolni pomen, ampak za tem videzom dobrih, odličnih odnosov je pravzaprav eno nerešeno vprašanje. To je vprašanje odnosa do zgodovine. Tudi Napolitano se je pridružil, bi rekel, temu italijanskemu zgodovinskemu revizionizmu. Govoril je o slovanskem ekspanzionizmu, barbarstvu, krvoločnem besu Slovanov in podobno, celo o etičnem čiščenju. Ali ne bi kazalo v tem primeru malo bolj ostro nastopiti?
Dr. Danilo Türk: Jaz sem v svojem odgovoru predsedniku Napolitanu opozoril, da je vir vsega zla fašizem, ki je bil izrazito italijanski pojav. Opozoril bi, da je letošnji govor predsednika Napolitana bil drugačen od lanskega. In rekel bi, da moramo Slovenci upoštevati eno temeljno zgodovinsko dejstvo. Mi smo v drugi svetovni vojni zmagali in moramo vse, kar delamo, delati v duhu zbranosti, miru in dostojanstva zmagovalcev. Tega ne more nihče preklicati, preprečiti.
Edi Pucer: V Italiji so danes volitve. Berlusconi ima največ možnosti. Nekateri pravijo, da to ni najboljše za Slovenijo, tudi glede na izkušnje iz preteklosti. Kaj pravite vi?
Dr. Danilo Türk: Jaz mislim, da je treba prepustiti volilne odločitve volivcem. Kdorkoli bo predsednik vlade v Italiji, bo naš partner in mislim, da bomo z vsakim morali najti način sodelovanja. Tudi z Berlusconijem smo v preteklosti našli rešitve. Nekaj je bilo težav, nekaj je bilo rešitev. Mislim, da ni nobenega razloga za dramatiziranje.
Edi Pucer: Pred kratkim ste se vrnili iz zelo uspešne južnoameriške turneje. Nekateri so govorili že o tem, da jemljete nekako žaromete vladi. Je pri tako intenzivni aktivnosti, kakršno imate vi, v bistvu prišlo do kakšnih trenj z vlado. Kako se z njimi dogovarjate? Tudi v luči dejstva, da je minister Rupel pravzaprav vas, med volilno kampanjo, skušal očrniti?
Dr. Danilo Türk: Ja, tisto je bila ena zanima in po svoje tudi zabavna epizoda. Ampak zdaj imamo resneje naloge, zdaj predsedujemo EU. In z vlado se seveda zelo resno pogovarjamo o tej zadevi. Tudi potovanje v Latinsko Ameriko je pravzaprav prišlo na predlog vlade in dogovorili smo se, da je to koristno glede na to, da bo Slovenija maja sopredsedovala vrhunskemu srečanju države EU in držav Latinske Amerike in Karibov. Moje potovanje je bila pomembna faza priprav in to je bilo možno, ker tudi osebno poznam večino tamkajšnjih predsednikov in se je dalo lepo pogovoriti o raznih zadevah, ki se tičejo EU, pa tudi interesov Slovenije.
Edi Pucer: Saj to se je videlo, ker sprejeli so vas kot prijatelja. Tudi Chavez je rekel ... ste dejansko prijatelji, mimogrede?
Dr. Danilo Türk: Prijatelji, veste, v kulturi Latinske Amerike je veliko osebnega, veliko topline, veliko prijaznosti in seveda, to je zelo prijetno in zelo lepo. Zdaj, to ni pravo, osebno prijateljstvo, rekel pa bi, da je to eno razumevanje, ki olajša pogovore in omogoča uspehe.
Edi Pucer: Kako ocenjujete slovensko predsedovanje EU? Na začetku se je zgodil spodrsljaj z afero diplomatska pošta. Je Slovenija popravila vtis?
Dr. Danilo Türk: Jaz mislim, da Slovenija dobro predseduje EU, da je cenjena, predvsem pa moramo upoštevati, da je predsedovanje EU neka zelo kompleksna naloga. To je veliko podrobnih sestankov na delovni ravni. Gre za tisoče dogodkov, ki tvorijo skupaj to predsedovanje. Meni se zdi najbolj pomembno, da smo v ocenah realni in realistični. Zdaj ni čas za revolucijo, ni čas za velike spremembe, zdaj je čas za utrjevanje že doseženih dogovorov in seveda za korake naprej, npr. pri energetsko-okoljskem paketu. Doseči moramo napredek in po tem se bo ocenjevalo uspeh Slovenije in ključni testi bodo prišli tam, v zadnjem mesecu predsedovanja, pred zadnjim evropskim svetom konec junija.
Edi Pucer: Omenili ste energetsko-okoljski paket. To je ena od prioritet Slovenije. Ravno včeraj so bili okoljski ministri na Brdu, pričakali pa so jih tudi protestniki, ki so zahtevali odstop ministra Podobnika zaradi okoljskih problemov v Sloveniji. Kakšno je vaše mnenje o tem? Se strinjate z njimi?
Dr. Danilo Türk: Jaz mislim, da so problemi varstva okolja v Sloveniji precej resni in tukaj pogrešam mehanizme, ki bi bolj učinkovito reševali te probleme. Mi imamo veliko civilnih iniciativ, imamo veliko sporov in razmeroma počasi napredujemo pri reševanju teh sporov. Posebej bi poudaril pomen arbitraže, mediacije in raznih drugih tehnik, ki obstajajo v svetu in so se recimo pri nas pokazale za uspešne, na primer v Tenetišah pri Kranju. Dolgo časa se ni uporabilo nobene take tehnike. Potem, ko je prišlo do uporabe, je bila rešitev nenadoma hitro možna. Jaz bi priporočal, da se tu iščejo ti načini.
Edi Pucer: Se pravi, pogovarjati se je treba z njimi?
Dr. Danilo Türk: Ja, in najti je treba način, veste, tehniko reševanja. Tukaj smo nekako nerodni.
Edi Pucer: Na zunanjem ministrstvu se je pravkar končal razpis za deset veleposlaniških mest. Govori se, da so med kandidati tudi politiki. Jih boste potrdili, če jih bo vlada predlagala?
Dr. Danilo Türk: Jaz tega spiska ne poznam, sem pa že večkrat poudaril: jaz sem za strokovne kadre, za to, da se na veleposlaniška mesta imenuje usposobljene, strokovne ljudi, ljudi ki izpolnjujejo zakonske pogoje. In seveda, to so kriteriji, po katerih bom presojal tudi svoje dejavnosti v zvezi s tem.
Edi Pucer: Torej, če bodo tudi politiki, ne boste dali podpisa? Sem prav razumel?
Dr. Danilo Türk: Glejte, tu je treba vedeti: ni nujno, da je politik nestrokoven. Veste, jaz sem bil tudi diplomat in sem bil pogodbeni diplomat. Nisem imel pravice biti niti član sindikata.
Edi Pucer: Ampak vi ste profesor mednarodnega prava.
Dr. Danilo Türk: Gotovo, hočem reči to: diplomacija je dejavnost, ki zahteva raznovrstne talente in jaz bi rad presodil vsak primer posebej, v luči zakonskih pogojev in pa seveda, dokazanih sposobnosti kandidatov.
Edi Pucer: Nekaj kritik na vaš račun pa je bilo zaradi vaših predlogov novih ustavnih sodnikov. Nekateri so govorili, da so imena, ki so bila predlagana, večinoma preveč politično usmerjena in to blizu vladi. Kako odgovarjate na to in o čem boste govorili poslancem v Državnem zboru? Menda boste nastopili prav na to temo, kajne?
Dr. Danilo Türk: Ja. Najprej na kritike odgovarjam takole. Vsi kandidati so vrhunski strokovnjaki, vsi so bili zato tudi izvoljeni, ker so na svojih področjih vrhunski. Strokovnost je bila edini kriterij. Nisem jemal nobenih svetovnonazorskih kriterijev kot osnovo za moj predlog. No, seveda, niso vsi ljudje vsem všeč, ampak bili so izvoljeni in zdaj so sodniki. Zaradi tega mislim, da je treba v nadaljevanju razpravljati o sodišču, o problemih, ki jih sodišče ima, o pristojnostih, o nalogah, o preobremenjenosti in potrebnih spremembah zakonodaje in morebiti tudi ustave, da bi sodišču pomagali, da se bo ukvarjalo resnično s svojimi temeljnimi nalogami.
Edi Pucer: In ne z bagatelnimi zadevami kot sedaj, kajne.
Dr. Danilo Türk: Tako je. In o tem bom govoril v parlamentu in seveda o pravosodju tudi širše.
Edi Pucer: Razmišljate morda tudi že o kakšni pomilostitvi? Prejšnji predsednik Drnovšek je dvignil kar nekaj prahu, recimo s pomilostitvijo Kovačiča.
Dr. Danilo Türk: No, glede pomilostitev sem zadržan. To sem povedal že v volilni kampanji. Jaz proučujem primere, ki so predloženi. Tu se je zbralo kakšnih 99 dosjejev. Imenoval sem posebno komisijo, ki bo to pregledala. Upoštevajte, da je pomilostitev zelo izjemno sredstvo. To je akt milosti. To ni pravno sredstvo običajnega postopka, zato bo moj pristop k temu zadržan.
Edi Pucer: Se strinjate z vlado, ki hoče z novim kazenskim zakonikom uvesti dosmrtno ječo?
Dr. Danilo Türk: Vprašanje dosmrtne ječe ni glavno vprašanje te reforme. Skrbi pa me, da je vlada šla s takšno naglico. Kazensko zakonodajo je treba spreminjati s premislekom in v temeljitem pogovoru in z najširšo podporo v parlamentu. Jaz bi pozval vlado, da premisli ta svoj pristop in pristopi k vprašanju zakonodaje nekoliko bolj, rekel bi, razumno, z nekim vzdržnim tempom in da dovoli resno razpravo. Tega zdaj v parlamentu nismo videli. Videli smo celo kritiko zakonodajnopravne službe Državnega zbora. Skratka, tu so neki zaskrbljujoči elementi in jaz bi vladi priporočil, da tempo razprave upočasni.
Edi Pucer: To bi vas vprašal, kakšno je vaše mnenje o ideji Matjaža Švagana, da v Zagorju postavijo spomenik predsedniku Janezu Drnovšku in da bi ga menda odkril celo ameriški predsednik Bush?
Dr. Danilo Türk: Menim, da je ta ideja neprimerna in dodal bi še, kot sem že večkrat, da je tudi družina pokojnega predsednika Drnovška izrazila pomisleke zoper razne sugestije, ki so se pojavile.
Edi Pucer: Obeta se nam stavkovni val. Čez nekaj dni, mislim da v petek, bodo zdravniki stavkali, če jim vlada ne bo zvišala plač za 30 odstotkov. Kakšno je vaše mnenje o tem? Se strinjate z zdravniki?
Dr. Danilo Türk: Jaz se strinjam, da so zahteve za povišanje plač legitimne v teh današnjih časih. Vendar seveda se je treba o tem pogajati in pogoditi. Jaz bi se zavzel predvsem za tak mehanizem, ki bo bolj učinkovito zbližal vlado, delodajalce, v primeru javnega sektorja zlasti vlado in sindikate. In seveda, če je treba popraviti sistem plač v javnem sektorju, se tudi tega ne bi bilo treba bati.
Edi Pucer: Prej sva govorila o vladi, o tem hitenju pri kazenskem zakoniku. Kaj pa zadnji predlog o poplačilu vojne škode. 600 milijonov evrov bi šlo za škodo, ki jo je storil konec koncev tudi okupator, ob tem, da recimo v zdravstvu, šolstvu, javni sferi primanjkuje denarja. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Dr. Danilo Türk: Moram reči, da me je ta predlog precej začudil. Mislim, da zdaj niso časi za take posege. Imamo druge prioritete, imamo veliko bolj nujne zadeve in mislim, da bi bilo prav, da se tem posvetimo. Vprašanje odškodnin za nazaj, veste, je problem in bil bi za to, da se najprej pošteno pomenimo, ali je to sploh smotrni pristop.
Edi Pucer: In morda izterjamo od Nemčije?
Dr. Danilo Türk: Morebiti tudi to. Predvsem mislim, da moramo reševati današnje probleme in misliti na prihodnost. Mi se veliko preveč ukvarjamo z nekakšnimi definicijami starih krivic in si potem življenje delamo še težje.
Edi Pucer: Ampak nekateri ljudje pa pričakujejo, recimo izgnanci pričakujejo neko odškodnino in najbrž tudi upravičeno, kajne?
Dr. Danilo Türk: Gotovo, ampak verjamem, da so tukaj, v tem paketu, zelo raznovrstne zadeve, in mislim, da ni dobro povezovati ljudi, ki so šli v taborišča z ljudmi, ki so imeli kakšno materialno škodo. Veste, to so, kot rečeno, zelo različne situacije.
Edi Pucer: Na koncu bi vas vprašal morda še o vašem predsedniškem stilu. Ste zelo aktiven predsednik, pri tem pa skušate biti tako uglajeni in hkrati ljudski. Kako vas sprejemajo ljudje? Na javnomnenjskih lestvicah ste na vrhu, ampak kakšen je vaš vtis na terenu?
Dr. Danilo Türk: Zelo dober. Jaz sem obljubil, da bom aktiven predsednik. Ljudje, mislim da, imajo to radi. Ljudi nič ne moti, če je predsednik uglajen, saj navsezadnje smo vsi v Sloveniji radi uglajeni, če se le da. Jaz poskušam biti aktiven in uglajen hkrati, kar je popolnoma združljivo, in bom takšen še naprej.
Edi Pucer: Se ljudje že obračajo na vas s kakšnimi težavami? S kakšnimi?
Dr. Danilo Türk: Ja, veliko je teh pisem in veliko pisem izkazuje socialne probleme v tej družbi, izkazuje razslojevanje, izkazuje revščino. Jaz sem v zadnjem tednu obiskal tudi npr. ambulanto "pro bono" in izvedel, da je več deset tisoč ljudi pri nas brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tudi drobni podjetniki, obrtniki izgubljajo možnost plačevanja zavarovanja. Skratka, imamo resne probleme in vse to se vidi skozi korespondenco. Jaz se o tem pogovarjam z ljudmi, pa tudi z organi, ki lahko kaj naredijo na teh področjih.
Edi Pucer: Morda za konec samo še to. V vašem mandatu se je že govorilo o vprašanju rezidence, o častni straži. Kdaj boste to dobili?
Dr. Danilo Türk: To ni prioriteta. S tem se ne ukvarjam. Tu gre pravzaprav za vprašanje odnosa do države, države do teh reči. Zdaj niso časi, ko bi to bila prioriteta. Če bo kdaj kasneje v interesu države in v interesu kakšnega bodočega predsednika ali mogoče celo mene, potem se bomo lahko o tem pogovarjali.
Edi Pucer: Kdo pa bo naslednji odlikovanec, če smem vprašati?
Dr. Danilo Türk: No, prvi odlikovanec bo profesor France Bučar.
Edi Pucer: To ste že objavili?
Dr. Danilo Türk: Imam potem še kakšnih 30 predlogov o katerih razmišljam in s temi predlogi bom nadaljeval v maju in juniju.
Edi Pucer: In še čisto za konec. Opazil sem, da imate zelo dobre govore. Kdo vam jih piše?
Dr. Danilo Türk: Sam jih pišem. Veste, imam veliko veselje do tega pisanja, ker se soočam z zelo resnimi družbenimi problemi, o katerih bi rad napisal neko sporočilo, ki bo smiselno, za katerega bodo ljudje videli, da ga jemljem resno in da poskušam dati neko resno vizijo ali pa resen predlog. Zelo veliko časa posvečam pisanju, veliko ur.
Edi Pucer: No, in to se vidi. Najlepša hvala za ta pogovor, gospod predsednik .
Dr. Danilo Türk: Lepo prosim. Hvala tudi vam.
Edi Pucer: Hvala. To je bil torej pogovor s predsednikom države.