Intervju za Finance.si
Ljubljana, 20.7.2010 | intervju
Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk odgovarja na vprašanja bralcev Finance.si
Kaj so po vašem mnenju največje prednosti Slovenije in kaj največje pomanjkljivosti?
Največje prednosti Slovenije so njen geografski položaj in relativna iznajdljivost prebivalcev. Med največje pomanjkljivosti pa je potrebno šteti precejšnjo kulturno zaprtost in pomanjkanje ustvarjalnosti ter podjetnosti za skupno dobro.
Kdaj bo Slovenija postala pravna država? Kdaj bomo državljani res enakopravni, da se nas ne bo delilo na prvo- in drugorazredne? Zakaj nekateri lahko počnejo vse, kar hočejo, npr. prekupčujejo in se okoriščajo z javnim dobrim, drugi pa ne dobijo niti poštenega plačila za delo?
Slovenija je pravna država. V njenem sistemu je še veliko pomanjkljivosti. Kar zadeva pravosodje, menim, da bi vlada in zlasti pravosodno ministrstvo moralo pripraviti širši program reform. Slovenija bo morala tudi okrepiti nadzorne funkcije na vseh področjih.
Kako dolgo bomo pošteni Slovenci še čakali na vsaj minimalne življenjske razmere,da nam ne bo treba do 10. v mesecu šteti cente za kilogram kruha? Kaj drastičnega se bo moralo zgoditi, da se boste tudi nas spomnili v svojih praznih govorih?
V Sloveniji imamo razmeroma visoko razvit standard socialne države. To kažejo vse primerjave z evropskimi državami in predlagam, da si jih ogledate. V svojih javnih nastopih posvečam socialnim vprašanjem veliko pozornost. V rednih stikih s humanitarnimi organizacijami sem sprožil tudi več pobud za pomoč tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela.
Kako varčujete sredstva iz državnega proračuna? Prosim za konkreten odgovor.
V prvem letu mojega mandata je bilo prihranjenih 7,9 odstotka finančnih sredstev kar je glede na tedaj veljavni proračun znašalo 349 tisoč evrov. Ob tem je treba dodati, da so bila v proračun vključena tudi sredstva namenjena stroškom predsedovanja evropski uniji. Glede na izkušnje, ki smo jih pridobili v prvem letu, smo v letu 2009 v uradu izdelali konkreten program varčevanja in prihranili 14,7 odstotka finančnih sredstev, kar pomeni 536.122 evrov glede na tedaj veljavni proračun, ki smo jih tudi vrnili v proračun.
Kar zadeva leto 2010, obstaja podoben varčevalni program, katerega rezultate bomo objavili konec leta. Vse podatke o finančnem poslovanju Urada predsednika Republike Slovenije lahko najdete na spletni strani www.up-rs.si.
Ali niste čutili odgovornosti, ko ste se za davkoplačevalski denar peljali v BiH s pregrešno dragim letalom (najem za 90 tisoč evrov)?
V Bosno in Hercegovino sem potoval na uradni obisk - po šestih letih, ko takega obiska ni bilo. V dveh dneh je bilo potrebno obiskati Sarajevo, Mostar, Banja Luko (in Srebrenico). Takrat je bil predsedniški urad še izključen iz vladnega programa najemanja letal in je moral le-ta najemati na prostem trgu. Ker se je cena v tistih tednih močno dvignila zaradi stavke pilotov, je prišlo do visokega stroška. Ko sem izvedel za te stroške, sem takoj odredil organizacijske spremembe v uradu in kasneje pri urejanju letal napak ni bilo.
Zakaj ste podprli Gregorja Golobiča z besedami »dajmo mu še eno priložnost«? Ali niste s tem dali državljanom vedeti, da ste samo predsednik tistih, ki podpirajo korupcijo in klientelizem?
Kot sem takrat pojasnil, Gregor Golobič ni storil nič protizakonitega, ampak je svoje premoženje v celoti korektno prijavil protikorupcijski komisiji. Res, da je zamolčal nekatere podatke enemu od časopisov in to je bila napaka. Ta čas poteka ustrezna preiskava v državnem zboru in počakajmo, da bomo ugotovili, kaj bodo rezultati te preiskave prinesli.
Kakšno je vaše stališče do dajanja poroštev za TEŠ 6?
Menim, da je najbolje, da na to vprašanje odgovorita ministrstvo za gospodarstvo, ki je dolžno poznati vse podrobnosti tega posla, in vlada, ki bo morala razložiti postopke v zvezi s TEŠ 6 v okviru celovite strategije energetskega razvoja Slovenije. Pričakujem, da bo ta strategija predstavljena, v njenem okviru pa pojasnjena vsa vprašanja v zvezi s TEŠ 6.
Ali lahko naredite še kaj več, da bi pomagali v Slovenijo pripeljati tuje neposredne naložbe in s tem prepotrebna delovna mesta?
Slovenija mora postati bolj odprta za tuje investicije in podpiram predloge v to smer. Pri vseh svojih poteh v tujino veliko pozornosti posvečam gospodarski diplomaciji in tu omogočamo poslovnežem, da navezujejo stike s tujci.
Ta teden pride na obisk Katarski emir in videli bomo, kaj je država, ki veliko investira v tujini, pripravljena investirati v Sloveniji. Vedeti pa morate, da mora Slovenija zagotoviti ustrezno investicijsko ozračje.
Kako ste zadovoljni z delovanjem raznih humanitarnih organizacij v Sloveniji?
S predstavniki humanitarnih organizacij v Sloveniji imam redne sestanke.Ocenjujem, da izjemno dobro delajo in na tem področju uspešno dopolnjujejo državo. Že večkrat sem pozval k čimprejšnjemu sprejemu zakona o prostovoljstvu, ki bi uredil status več deset tisoč prostovoljcev, ki delujejo v humanitarnih organizacijah.
Kako ocenjujete politično aktivnost nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ki se zelo aktivno vmešava v dnevno politično sceno?
Vsak državljan ima pravico do izražanja svojega mnenja, na splošno pa mislim, da je prav, da Slovenija kot mlada država spoštuje svojega prvega predsednika, ki jo je vodil v izjemno zahtevnih okoliščinah in naredil veliko dobrega.
Zakaj je pri nas hrana dražja kot v Nemčiji? Pa ne prosim govoriti o ekološki hrani.
Ne verjamem, da je vaša trditev točna.
Kaj bi na mednarodnem parketu radi naredili več za Slovenijo, pa nimate ustavnih in drugih pooblastil oziroma možnosti?
Sedanja ustavna pooblastila predsednika republike in možnosti so, kar zadeva mednarodno predstavljanje Slovenije, zadovoljiva.
Kako komentirate težave, ki jih imajo slovenski izumitelji pri preboju inovacij v slovensko gospodarstvo? Kot je znano so inovacije generator gospodarskega napredka države, toda pri nas v Sloveniji je med inovatorji in gospodarstvom debel betonski zid, katerega ni mogoče prebiti z inovacijami. V Sloveniji je eno samo združenje inovatorjev, v katerem je združeno 180 članov imenuje se Aktivni slovenski inovatorji-ASI iz Kamnika, njihovi člani pa vsako leto dobijo najboljša priznanja na sejmih inovacij v tujini.
To je kronična bolezen slovenskega gospodarstva in slovenske družbe. Inovatorjem je potrebno dati več priložnosti, da svoje zamisli uresničujejo v praksi in podpiram centre odličnosti, ki bi pomagali, da se ta proces spodbudi. Slovenci bi morali bolj ceniti ustvarjalnost.
Pri vprašanju glede stroškov slovenskega arbitra ste rekli, da je to domovinsko dejanje in pričakujete, da bo izbranec to opravil brezplačno. Ali smatrate vaše predsedovanje tudi kot domovinsko?
Med honorarjem in plačo je velika razlika. Kdorkoli že bo izbran za arbitra, bo to delo opravljal ob svojem rednem delu. Ob tem še podatek, ki ga verjetno ne poznate: sam sem se s prevzemom funkcije predsednika republike odpovedal honorarjem za vsa dela, za katera se plačujejo honorarji: za knjige, prevode, strokovne članke in drugo znanstveno in publicistično delo. In to prav zato, ker menim, da je opravljanje predsedniške funkcije velika čast in odgovornost.
Kaj bi storili, če bi vam diagnosticirali kakšno težjo bolezen? Bi se zadovoljili s storitvami našega javnega zdravstva, kot se moramo navadni smrtniki, ali bi koristili zdravstvene storitve v kateri od zahodnih držav s pretežno privatnim zdravstvom, kot vaša predhodnika?
Zaupam v slovenski zdravstveni sistem. Menim, da imamo zelo kakovosten sistem javnega zdravstva, ki pa je povezan tudi s tujimi specialističnimi klinikami, kamor napotijo paciente z zelo redkimi in kompliciranimi boleznimi. K zdravniku v tujini sem hodil le v času službovanja v Organizaciji združenih narodov v New Yorku, ker sem bil tam tudi zavarovan.
Kdo je več prispeval za samostojnost države - levica ali desnica?
V demokraciji zgodovinske zasluge iz preteklosti spoštujemo, ne moremo in ne smemo pa jim dovoliti prevlade. Vemo tudi, da nas vračanje v zgodovino in v njene delitve ne pelje naprej. Politika, ki se napaja z delitvami in izkoriščanjem bolečih spominov iz preteklosti, tudi sama politično omejuje in deli in tudi izgublja smisel.
Opravljanje poti s kolesom po evropskih mestih je trend, ki prinaša številne prednosti: manjše onesnaževanje, večjo aktivnost prebivalcev in zmanjšanje zdravstvenih težav, manjši hrup in večjo kakovost življenja v mestih. Po Evropi je zaslediti vedno pogosteje tudi številne politike, ki za dnevne opravke uporabljajo kolo. Ali lahko kaj podobnega pričakujemo tudi od vas? Ljubljana je majhna in ravna in idealna za uporabo kolesa.
Ob prostih dnevih ali praznikih, ko nimam drugih obveznosti, veliko kolesarim. Težko pa si predstavljam, da bi se na dogodke, na katerih sodelujem kot predsednik republike, vozil s kolesom. Če je kakšen tak dogodek v bližini prostorov mojega urada, recimo v Cankarjevem domu ali v državnem zboru, se največkrat odpravim kar peš.
Kdaj se bo uredil postopek denacionalizacije oziroma recipročnosti/vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško? Znano je namreč, da je veliko zahtevkov nerešenih.
To vprašanje zahteva bolj natančno pojasnitev.
Nemški predsednik je pred kratkim odstopil s položaja zaradi svojih neprimernih besed v zvezi z nemško vojaško misijo v Afganistanu. Bi vi na njegovem mestu ravnali enako? Kdaj in v kakšnih primerih se po vašem mnenju spodobi, da visok politik zaradi svojih neprimernih izjav odstopi s položaja?
Vprašanje o motivih za odstop predsednika Köhlerja še ni dokončno pojasnjeno.
Do kdaj bo po vaše svetovna elita vztrajala na zastarelem in nevzdržnem finančnem sistemu, ki je temelj modernega sužnjelastništva in neskončnega izkoriščanja narave?
Svetovni finančni sistem je nedvomno potrebno reformirati in razočaran sem, ker nedavno srečanje skupine G20 v Kanadi ni dalo dobrih rezultatov.
Ali se vam zdi primerno, da vaši politični prijatelji, ki jih podpirate in podpirajo vas, tako brutalno neupravičeno obračunavajo z vašim bratom Vitoslavom Turkom, nekdanjim direktorjem Elesa? Delovno sodišče je dokazalo, da je bil nezakonito razrešen, na grbo pa so mu naprtili 9,6 milijona evrov težko odškodninsko tožbo, ki jo Eles na Okrožnem sodišču v Ljubljani izgubil.
Tega vprašanje ne želim komentirati.
Zakaj razdvajate ljudi in zakaj niste predsednik vseh Slovencev? Zakaj imate popolnoma različne kriterije za politično obravnavo levice kot desnice?
Sem predsednik vseh Slovencev, ravnam po svoji vesti in v skladu z ustavo, kot zahteva prisega, ki sem jo dal ob začetku mandata.
Po kakšnih kriterijih določate prvo- in drugorazredne teme?
Družbeni razvoj je že pokazal, katere teme so prioritetne. To so socialna pravičnost, pravna država, razvojna uspešnost in reševanje vseh odprtih mednarodnih vprašanj Republike Slovenije.
Ali ste verni?
Sem agnostik. Sem že v letih, ko sem doživel stvari, ki jih je mogoče pojasnjevati bolj z božjo previdnostjo kot z racionalno analizo, tako da vsega ne morem opredeliti črno-belo. Mama pa je bila zelo verna in v družini sem odraščal z rituali krščanske kulture.
Kdo je Danilo Türk
Predsednik Slovenije se je rodil 19. februarja 1952 v Mariboru, kjer je kasneje končal tudi osnovno šolo in gimnazijo. Na Pravno fakulteto v Ljubljani se je vpisal leta 1970, diplomiral pa februarja 1975 na temo Možne proceduralne osnove za uveljavljanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji pred organi OZN. Na Pravni fakulteti v Beogradu je leta 1978 magistriral z magistrsko nalogo na temo mednarodnopravnega varstva manjšin in istega leta postal asistent za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1982 je na ljubljanski Pravni fakulteti doktoriral na temo načela neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednarodnem pravu.
Bil je pobudnik ustanovitve Sveta za človekove pravice v Sloveniji. Sodeloval je pri njegovi ustanovitvi, do katere je prišlo v okviru SZDL v začetku leta 1988, po letu 1989 pa je svet deloval kot samostojna ustanova. Bil je tudi podpredsednik sveta. Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije se je dejavno vključil v njeno diplomatsko dejavnost. Julija in avgusta 1991 je neformalno, s pooblastilom zunanjega ministra, predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN, Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in Sveta Evrope.
Kot prvi slovenski veleposlanik pri OZN je leta 1992 odpotoval v New York. Ob koncu dela v Varnostnem svetu ga je takratni generalni sekretar OZN Kofi Annan povabil k sodelovanju na mestu svojega pomočnika za politične zadeve, kjer je služboval dobrih pet let.
Poleti 2005 se je vrnil v Slovenijo in na Pravni fakulteti v Ljubljani nadaljeval z delom kot profesor mednarodnega prava. Od maja 2006 je bil prodekan Pravne fakultete. Novembra 2007 je v drugem krogu premagal Lojzeta Peterleta in postal predsednik republike.