archived page

Predsednik na sprejemu v okviru Strateškega foruma Bled

Bled, 2.9.2012  |  govor


Osrednji nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu v okviru Strateškega foruma Bled
Bled, 2. septembra 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk je nastopil kot uvodni govornik na sprejemu v okviru 7. Strateškega foruma Bled (foto: Tina Kosec/STA)Miriam, hvala za uvodne besede.

Spoštovani udeleženci Strateškega foruma Bled,
predsednik vlade, ministri,
ekscelence,

vedno mi je v veliko zadovoljstvo priti na Bled in se udeležiti strateškega foruma – zaradi naravnega okolja na Bledu, spodbudnih razprav na forumu in zelo izvirnih uvodov Miriam Možgan. Rad bi vam povedal – tistim od vas, ki niste bili navzoči na prejšnjih srečanjih –, da je enkrat celo izzvala svojega tedanjega ministra, da bi spregovoril o zvišanju njene plače. Sicer ne vem, ali se je to že zgodilo, toda, gospod minister, naj vam povem, da bi bilo o tem vredno razmisliti ali pa v zvezi s tem tudi že kaj narediti.

Prosili so me, naj danes spregovorim o glavnih temah letošnjega blejskega strateškega foruma, ki so povezane s stanjem v Evropi v globaliziranem svetu. Z vami bi rad na kratko delil nekaj preprostih misli o tej tako pomembni zadevi, ki ste jo med razpravo skupaj s povezanimi vprašanji prav gotovo že poglobljeno preučevali.

Ko danes govorimo o Evropi, mislimo predvsem na Evropsko unijo, ki je ključna igralka v Evropi in obsežno območje s 500 milijoni prebivalcev, velikim trgom ter velikimi ustvarjalnimi in proizvodnimi zmožnostmi. Vendar je Evropska unija ta čas obremenjena zlasti z razpravo o svojih lastnih strukturah, lastni identiteti in lastni prihodnosti. Tako Evropska unija zdaj ni sposobna igrati legitimne vloge, ki bi jo sicer imela glede na svojo moč, geografski položaj, zgodovino in svoje zmožnosti.

Zato menim, da moramo vsi, ne samo Evropejci, razmisliti o tem kot o nečem, kar zahteva nove rešitve. Očitno je, da mora Evropska unija najprej narediti red v lastni hiši. Kaj natančno to pomeni, ni popolnoma jasno, ker obstajajo konkurenčne vizije o tem, kaj je treba storiti.
Sam ne spadam med tiste, ki verjamejo, da bi lahko bil velikopotezni koncept evropske federacije ali evropske države stvarna možnost v predvidljivi prihodnosti. Evropa mora izbrati med oblikovanjem dolgoročne vizije in reševanjem problemov. Menim, da je reševanje problemov mnogo obetavnejša pot. V Evropi že imamo vizijo, dejansko pa se moramo lotiti reševanja problemov, povezanih z evrskim sistemom, sistemom, za katerega bi rekel, da je pomanjkljiv in bi ga bilo treba zelo hitro popraviti.

Slovenija je država, ki ima zdaj nekatere težave, ki so v zadnjih dveh letih zaznamovale evrsko območje. Imamo svoje lastne težave, vendar smo tudi žrtev pomanjkljivega evrskega sistema. Evrski sistem je treba popraviti in razviti v ustreznejšo obliko. Menim, da nadaljnja pot vodi prek bančne in pozneje prek fiskalne unije.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je nastopil kot uvodni govornik na sprejemu v okviru 7. Strateškega foruma Bled (foto: Tina Kosec/STA)Vzpostavitev reda v evropski hiši je težka naloga, vendar je bilo porabljenega že veliko časa in mislim, da bodo prihodnji meseci pomembni za evropske voditelje pri ugotavljanju, katere rešitve bi dejansko lahko delovale in jih je treba uvrstiti na dnevi red, da bi se lahko dokončno odločili. Prvi pogoj je torej rešitev neposrednih problemov in vzpostavitev reda v hiši.

Drugi pogoj, ki ga mora izpolniti Evropska unija, da bo lahko igrala močnejšo vlogo v globaliziranem svetu, je, da preneha pridigati. Evropska unija je ponosna na svoj edinstveni sistem gospodarskih in družbenih odnosov, ki so odlični in bi lahko navdihnili mnoga druga območja po svetu. Vendar se včasih ustvarja vtis, da Evropska unija zelo rada predpisuje, da od drugih zahteva načine, kako naj uresničujejo človekove pravice in druge splošne vrednote, in to je povzročilo nezadovoljstvo.

Glede tega moramo biti odkriti. Če danes spremljamo razprave v Združenih narodih, lahko jasno opazimo, da se države Evropske unije zelo pogosto znajdejo v manjšini ob razpravah o vprašanju človekovih pravic. Torej je treba v zvezi s tem nekaj spremeniti in mislim, da bi bilo zelo modro, če bi si Evropska unija ponovno ogledala seznam prioritet na področju človekovih pravic in obravnavala prednostne naloge na način, ki bi prispeval k sodelovanju in izboljšavam na svetovni ravni.

Nekatere prednostne naloge glede človekovih pravic veljajo za države v neposrednem sosedstvu Evropske unije. V Evropi smo z velikim navdušenjem in pričakovanji spremljali spremembe v arabskem svetu, znane kot "arabska pomlad". Če zdaj pogledamo razvoj dogodkov, vidimo vso zapletenost poteka sprememb v arabskem svetu in potrebo po temeljitem razmisleku o tem, kaj vse je potrebno za zagotovitev trdne in stabilne poti k polni uresničitvi človekovih pravic v tem delu sveta. Prepričan sem, da je treba o vrstnem redu prednostnih nalog začeti razmišljati drugače, kakor smo Evropejci vajeni v povezavi s človekovimi pravicami. Morda zdaj ni čas, da bi se s civilnimi svoboščinami ukvarjali na ekskluziven način. Pozorno je treba preučiti ekonomske in socialne pravice v državah, ki so jih prizadele spremembe, ter možne in praktične instrumente, ki jih je treba vzpostaviti za zagotovitev pomoči. Južno Sredozemlje je naše neposredno sosedstvo. Tega se moramo resno zavedati in resno razmisliti, kako naj Evropa kot bogati dela sveta z visokim standardom pomaga.

Tretje, o čemer bi, po mojem mnenju, morala Evropska unija danes razmišljati, je vprašanje, kako uspešni smo pri sestavljanju naših strateških prednostnih nalog. Smo prepričani, da pri oblikovanju politike uporabljamo pravilno hierarhijo prednostnih nalog? Evropska unija, kakor tudi večina drugih akterjev, danes ravna na način, ki ga ne moremo opisati kot dejavnega ali strateško premišljenega. Zelo pogosto se samo odzivamo, namesto da bi ravnali skladno z jasno zastavljeno strateško vizijo. Zato si moramo prizadevati, da bi ugotovili, kako naj bodo prednostne naloge zastavljene.

Prepričan sem, da mora biti prva prednostna naloga Evropske unije njeno vzhodno sosedstvo. To je območje, kjer se mora okrepiti sodelovanje in kjer mora Evropska unija poiskati svojo okrepljeno moč. To je območje, ki bi moralo biti najpomembnejša prednostna naloga v strateški viziji Evropske unije. Seveda so še druge prednostne naloge, o katerih bi lahko razpravljali, vendar menim, da je Evropska unija v zaostanku, ko govorimo o vzhodnem partnerstvu.

Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta priredila večerjo za generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angela Gurrío in soprogo dr. Lulu Quintana de Gurría (foto: Nebojša Tejić/STA)Gospe in gospodje,

navedel sem nekaj stališč, s katerimi sem samo orisal teme, ki zahtevajo globlji razmislek. Blejski strateški forum je kraj, kjer lahko ta razmislek uvrstimo na dnevni red današnje Evrope in v načrt dejavnosti, ki so potrebne, da Evropa spremeni svojo vlogo in jo dvigne na raven, ki si jo zasluži in ki bi jo morala imeti v prihodnosti.

Evropa ima izjemne zmožnosti, ne samo v smislu svoje dejanske in potencialne moči, ampak tudi v normativnem smislu. Evropska unija in širša Evropa imata dobro razvito normativno ureditev. Če pogledamo svet prihodnosti, lahko jasno vidimo prednosti mednarodne skupnosti, ki temelji na normah, in takšno skupnost je Evropska unija vedno podpirala. Je Evropska unija danes pripravljena igrati ustrezno vlogo pri spodbujanju na normah temelječe celovite mednarodne ureditve? Verjetno bi bilo preveč pričakovati, da se bodo večje spremembe zgodile v bližnji prihodnosti. A to je vendarle dolgoročen projekt, ki ga je treba vzeti resno, in projekt, pri katerem je lahko prispevek Evropske unije zelo pomemben.

Ne pozabimo tega! Družbe, ki temeljijo na normah, so navadno boljše od družb, ki temeljijo na moči. Ne živimo več v bipolarnem svetu, ki je temeljil neposredno na moči. Razvijamo se v multipolaren svet, kjer moč spet lahko postane odločilni dejavnik pri oblikovanju pravil. Vendar pa bi se ob tem morali zavedati spoznanj, pridobljenih v prejšnjih stoletjih, in razumeti, da je lahko multipolaren svet tudi precej neprijeten, če temelji samo na moči. Norme so potrebne in pri njihovem oblikovanju bo morala Evropska unija odigrati svojo vlogo. Da bi lahko Evropa to storila, mora, kakor sem že dejal, narediti red v svoji hiši, omogočiti uporabo svojih zmožnosti v celoti in biti skromna v odnosih z drugimi.

To je nekaj misli, ki sem jih danes želel deliti z vami. Morda niso najbolj optimistične za preostanek večera, vendar sem prepričan, da bo to večerno srečanje deležno optimizma iz drugih virov. Zato vam želim lep večer, lepo se imejte in še naprej razpravljajte z vso potrebno zavzetostjo. Hvala lepa.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani