Intervju za ZDUS plus

Ljubljana, 25.5.2010  |  intervju

Referendum ni usoden

Novinar: Matjaž Vizjak
Fotograf: Brane Bombač


Gospod predsednik, referendumska kampanja ob arbitražnem sporazumu je intenzivna, vtis pa je, da se vse bolj izgublja vsebinsko bistvo. O čem bomo pravzaprav odločali 6. junija?

Res, kampanja je hitra, strastna, nabita s čustvi. Po mojem mnenju to ni dobro. Odločitve, sprejete s pregreto glavo, ponavadi niso najboljše. Na referendumu 6. junija ne bomo odločali o usodnih, vsebinskih stvareh slovenske države in naroda, kot nam to dramatično slikajo nasprotniki arbitražnega sporazuma. Tudi ne bomo odločali o aktualni vladi in vladajoči koaliciji. Odločali bomo o tem, ali želimo najti rešitev za vprašanje, ki močno obremenjuje odnose s sosednjo državo Hrvaško in otežuje gospodarsko sodelovanje, pa tudi, kar je še posebej pomembno, vsakdanje življenje ljudi, ki živijo ob meji. Odločali bomo o tem, ali po dvajsetih letih prepiranja želimo narediti pomemben korak naprej, korak v prihodnost.

Ste ugleden strokovnjak za mednarodno pravo, kako ocenjujete arbitražni sporazum?

Vedno, ko imam priložnost, ponovim oceno, da arbitražni sporazum nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja in za uveljavitev nacionalnih interesov Republike Slovenije. V njem je dovolj zagotovil, da bo Slovenija predstavila in uveljavila svoje argumente, ki jih resnično ni malo. Veste, v pravu je treba biti realist, enako kot v politiki, zato me žalostijo poskusi nekaterih političnih prvakov, ki ne morejo preseči strankarskih kalkulacij in interesov ter ravnati državniško.

Zagovorniki arbitražnega sporazuma trdijo, da je najboljša možna rešitev, nasprotniki pa, da gre za preveliko tveganje, ki lahko Sloveniji odvzame status pomorske države. Vaš komentar?

Kot rečeno, Slovenija ima veliko argumentov, zato je stopnja tveganja zmanjšana na razumljivo in sprejemljivo raven. Seveda pa v primeru, ko odločitev prepustiš tretjemu, nikoli ne moreš stoodstotno zagotoviti, da bo odločitev v celoti uresničila tvoje interese. Če bi bilo tako, potem arbitraža sploh ne bi bila smiselna. Rad bi poudaril, da smo pri reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško doslej poskusili že vse – od dvostranskih pogajanj, do mediacije in posredovanja. Nič ni bilo uspešno, zato je zdaj aktualen arbitražni sporazum kot edina realna možnost, ki nam je še preostala. Ne pozabite, da sporazum ohranja tudi možnost, da državi sami najdeta rešitev, torej dvostransko. "Argumentiranje", da bo Slovenija izgubila status pomorske države, se mi zdi neodgovorno in populistično strašenje ljudi. Mar bo Slovenija po referendumu ostala brez morja? Slovenija je pomorska država in bo to tudi ostala, o tem ni nobenega dvoma.

Da je politika ni enotna, je bolj ali manj pričakovano, tokrat pa se zdi, da tudi strokovnjaki, pravniki vztrajajo vsak na svojem bregu. Kako vi vidite razlike med njimi?

Kolikor lahko presodim po javnih nastopih, med pravniki, strokovnjaki za mednarodno pravo ni kakih posebnih razlik in razhajanj o arbitražnem sporazumu. Ne bi se želel spuščati v ocenjevanje stališč drugih pravnikov, ki se pojavljajo v javnosti, rad pa bi opozoril, da so znotraj prava posamezna področja zelo različna in zahtevajo veliko specialnega znanja. Morda lahko stvari ponazorim s primerjavo iz medicine: če boste imeli težave s srcem, boste poiskali kardiologa, ne pa, denimo, ortopeda.

Kaj se bo zgodilo, če bo sporazum na referendumu zavrnjen?

Nič posebnega, življenje bo teklo naprej. Res pa je, da to ne bo ravno pripomoglo k ugledu in verodostojnosti Slovenije, otežilo pa bo tudi iskanje nove rešitve v pogajanjih s Hrvaško. Mejno vprašanje pa bo nekoč vendarle treba rešiti, to je zagotovo eden od nacionalnih interesov Slovenije. Verjamem, da se ljudje, državljanke in državljani tega zavedajo bolj kot politiki.