Predsednik o temeljnih izzivih slovenskega kmetijstva

Mengeš, 7.12.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil prireditve "Slovensko podeželje po 20 letih samostojnosti in iniciacija podeželskega parlamenta v Sloveniji". V svojem nagovoru je izpostavil temeljni pomen podeželja in kmetijstva za narodovo in državno eksistenco.

Spomnil je, da slovensko podeželje že stoletja ohranja izjemno vitalnost in privrženost ljudi svoji zemlji, kulturi in izboljšanju svoje eksistence, kar nam zagotavlja prihodnost tudi za naslednja stoletja. Čeprav danes izraz kmetijstvo povezujemo predvsem z njegovo gospodarsko funkcijo, je predsednik poudaril, da gre pri kmetijstvu kot agrikulturi pravzaprav za temeljno prvino človeške kulture, ki je najstarejša človeška zgodovina in ki nas nenehno označuje v našem vsakdanjem bivanju.

Predsednik je v nadaljevanju opozoril na tri temeljna vprašanja, s katerimi se danes sooča slovensko kmetijstvo. Na prvem mestu je navedel problem samooskrbe s hrano. Ta trend je treba obrniti, zato je predsednik pohvalil dosedanje napore kmetijskega ministrstva na področju povezovanja slovenske žitno-pekarske verige oziroma oskrbe s kruhom, podobne rezultate pa bi lahko dosegli tudi na področju oskrbe z zelenjavo.

Kot drugi problem je predsednik republike omenil stanje naših gozdov in skrb za naše gozdno bogastvo, kjer smo naredili premalo. Kot je pojasnil, moramo naše gospodarjenje z gozdnim bogastvom razviti na način, ki bo primeren našim gospodarskim potrebam in okoljskim možnostim.

Na tretjem mestu pa je predsednik izpostavil skrb za naravno okolje. Dejal je, da ne moremo biti povsem zadovoljni z varovanjem kmetijskih zemljišč in umeščanjem različnih objektov v okolje, saj je v tem pogledu naša upravna kultura prešibka ali celo napačna. Predsednik je poudaril, da moramo učinkovito zaščititi naše kmetijske površine, da bodo skupaj z ostalimi elementi razvoja tvorile skladno celoto.

Predsednik je še izrazil upanje, da bo podeželski parlament pripomogel k strpni, vsestranski in na znanju temelječi razpravi, ki bo pripeljala do skrbno razvitega podeželja. To potrebujemo, ker želimo razvoj uskladiti s potrebami našega časa in narediti naše bivanje čim bolj kultivirano, kot si ga glede na stoletne tradicije tudi zaslužimo.