archived page

Predsednik republike na slovesnosti "Dan spomina" v ®ireh

®iri, 20.10.2012  |  govor


Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti "Dan spomina" v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz ®irov in so bile ®iri kot eden prvih veèjih krajev na Gorenjskem osvobojene
®iri, 20. oktober 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udele¾il slovesnosti "Dan spomina" v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz ®irov in so bile ®iri kot eden prvih veèjih krajev na Gorenjskem osvobojene (foto: Daniel Novakoviè/STA)Spo¹tovani,

dovolite mi, da se vam najprej zahvalim, da ste me povabili, in da pozdravim vse, ki ste se tu zbrali – obèanke in obèane ®irov, goste, borke in borce narodnoosvobodilnega boja, prapor¹èake in vse, ki ste pri¹li na to slovesnost.

Dana¹nja slovesnost obele¾uje spomin na izgon okupatorja iz ®irov 23. oktobra 1943 in se simbolièno povezuje z mnogimi spominskimi trenutki, ki so v na¹ih mislih v leto¹njem letu.

Na zaèetku bi rad spomnil, da je leto¹nje leto, 2012, leto veè obletnic. Letos obele¾ujemo 85. obletnico ustanovitve organizacije TIGR, prve protifa¹istiène borbene organizacije slovenskega naroda in celotne Evrope. Letos je tudi 70. obletnica dra¾go¹ke bitke, ki smo jo v zaèetku leta slovesno obele¾ili v Dra¾go¹ah. To je pomembna obletnica, kajti dra¾go¹ka bitka je bila prva bitka v na¹ih krajih, ki je odloèno izrazila voljo do odpora in je na ta naèin naznanila, da se bo odpor ¹iril, razplamptel in na koncu tudi zmagal. Letos smo se spomnili tudi 70. obletnice velikega osvobojenega ozemlja na Notranjskem in ro¹ke ofenzive, v kateri je italijanski okupator posku¹al zatreti narodnoosvobodilno gibanje. Septembra smo se spomnili ustanovitve prvih ¹tirih narodnoosvobodilnih udarnih brigad, ki so pokazale, da je slovenska narodnoosvobodilna vojska ne samo pre¾ivela, ampak da se je usposobila, poveèala in postala prava voja¹ka sila, sposobna manevrskega delovanja na celotnem ozemlju Slovenije in voditi boj na odloèen naèin, ki je na koncu prinesel zmago.

Vse te obletnice so letos v na¹ih mislih. Med njimi je tudi 69. obletnica osvoboditve ®irov, nastanka osvobojenega ozemlja in ustanovitve slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v teh krajih. Tudi ta obletnica nam daje misliti na veè naèinov in nam prina¹a veè pomembnih sporoèil.

Leto 1943 je bilo leto, ko se je druga svetovna vojna ¾e prevesila v smeri zmage zaveznikov nad silami osi. V tistem letu je nem¹ka vojska do¾ivela poraz pred Stalingradom. Kasneje so sledili drugi porazi sil osi in zmage zavezni¹kih sil – v Afriki, Italiji, na Pacifiku in drugod. V tistem èasu je italijanska vojska naposled kapitulirala in okupacija slovenskega ozemlja se je spremenila. NOB je dobil dodaten, nov zagon in takrat je bilo treba hkrati z vodenjem NOB poskrbeti tudi za politièno usmeritev, za politiène odloèitve, za vzpostavljanje dr¾avnosti. Pomen ustanovitve narodnoosvobodilnega odbora v ®ireh je bila ravno v tem, da je pokazala, kako se vzpostavlja dr¾avna oblast, potem ko je dose¾ena voja¹ka zmaga. Sporoèilnost te obletnice in tega dogodka je nekaj, kar je treba danes dobro razumeti.

Seveda vojna takrat ¹e ni bila konèana in sledili so ¹e dolgi meseci, leto in pol bojev, in naposled je sledila zmaga. Vse to je bilo velièastno poglavje v zgodovini slovenskega naroda. To je bilo poglavje, v katerem je slovenski narod izkazal svoje najveèje juna¹tvo v vsej svoji zgodovini. To je bilo obdobje, v katerem je slovenski narod izkazal politièno zrelost, se postavil na pravo stran zgodovine ter se uvrstil v zmagovito koalicijo zdru¾enih narodov, ki je bila na pravièni in zmagoviti strani druge svetovne vojne. Slovenski narod je na ta naèin s ponosom stopil med tiste narode, ki so skupaj ustanovili Organizacijo zdru¾enih narodov, znotraj katere je nastala nova mednarodna ureditev druge polovice 20. stoletja in ki je omogoèila nesluten razvoj v vseh delih sveta. Slovenski narod je bil po zaslugi NOB med tistimi narodi, ki so tak¹en svet soustvarjali.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udele¾il slovesnosti "Dan spomina" v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz ®irov in so bile ®iri kot eden prvih veèjih krajev na Gorenjskem osvobojene (foto: Daniel Novakoviè/STA)To moramo zelo dobro vedeti tudi danes, kajti danes potrebujemo domoljubje in samozavest – tisti na¹i lastnosti, ki zagotavljata sprotno premagovanje vseh te¾av, ki se pojavijo, in ki zagotavljata tudi pot naprej. Zato je zelo pomembno razumeti izroèilo NOB. Vèasih se sli¹ijo misli, da NOB nekako razdvaja. Danes bi rad kot predsednik republike zelo jasno poudaril, da narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda ne razdvaja. NOB spada med najsvetlej¹a in najpomembnej¹a izroèila celotne na¹e zgodovine, ki jih moramo spo¹tovati.

NOB je del celotnega 20. stoletja, v katerem je slovenski narod moral veèkrat z oro¾jem v roki stopiti v bran svojemu obstoju in za ustanavljanje lastne dr¾avnosti. Vedeti moramo, da dr¾ava ni nastala z enim samim zamahom, ni nastala èez noè, ni nastala v eni generaciji ljudi. Oboro¾eni boj, ki je omogoèil konèno vzpostavitev slovenske dr¾ave, v polni meri suverene dr¾ave slovenskega naroda, se je zaèel ¾e mnogo prej. Zaèel se je z bojem generala Maistra in njegovih borcev, ki so nam zagotovili severno mejo. Nadaljeval se je z organizacijo TIGR, antifa¹istiènim bojem Primorcev, ki se je naposled zlil z narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda v tisto gibanje, ki je dalo na¹i suverenosti polno ozemeljsko podlago. Brez Primorske ni Slovenije, s Primorsko je Slovenija!

Ta ozemeljska podlaga in na¹a delna uresnièitev dr¾avnosti, ki je bila izbojevana in je pri¹la kot rezultat NOB, je bila vir navdiha in organizacijske sposobnosti, ki je omogoèila uspe¹no osamosvojitveno obrambno vojno leta 1991. Tega leta je bil slovenski narod vnoviè sooèen z vpra¹anji svoje usode, svojega obstoja in svojega napredka. Takrat je na podlagi vsega, kar se je dogajalo v letih pred tem – velike demokratiène preobrazbe – pri¹lo do poenotenja za skupen program, za jasen program dokonène ustanovitve na¹e lastne suverene dr¾ave. Ta program smo ne samo sprejeli, ampak smo ga bili sposobni tudi uveljaviti, uresnièiti in ubraniti v oboro¾enem boju.

Brez teritorialne obrambe, brez takratne milice, dana¹nje slovenske policije, in vseh drugih mnogih udele¾encev tega osamosvojitvenega boja, ne bi bili tako hitro in v tako polni meri uspe¹ni. Pa smo bili. Bili smo zaradi politiène enotnosti v tem kljuènem cilju ter zaradi organizacijske usposobljenosti, moène volje in samozavesti, ki so jo izra¾ali vsi – ves tedanji sistem splo¹nega ljudskega odpora, vsi ljudje, ki so sodelovali v tem, bodisi v uniformah ali kako drugaèe.

Vse to moramo videti v celoti. Vse 20. stoletje moramo videti v celoti. Zato je prav, da gojimo spomin na NOB in kljuène dogodke v tem boju kot del te velike celote zgodovine slovenskega naroda v 20. stoletju. To je izjemnega pomena za na¹o dana¹njo samozavest, za tisto domoljubje, ki ga potrebujemo, in za vse to, kar moramo ¹e storiti, da bomo premagali sedanje te¾ave.

Te te¾ave seveda niso prve, ki so kdaj doletele slovenski narod v njegovi zgodovini, niso najte¾je in tudi niso te¾je od tistih, ki smo jih uspeli premagati v 20. stoletju, ki je bilo verjetno za slovenski narod najte¾je stoletje. Te te¾ave so tu, problemi so tu, toda vedimo, da so vsi na¹i problemi re¹ljivi. Slovenski narod, dr¾avljanke in dr¾avljani Slovenije smo sposobni re¹iti na¹e probleme in re¹ili jih bomo. Vpra¹anje je, ali se dobro zavedamo kljuènih prvin, ki nas bodo popeljale do re¹itev?

Eno sem ¾e omenil – samozavest, temeljeèo na na¹em domoljubju in na zgodovinskem spominu, ki nam pove, da smo v na¹i preteklosti premagali ¾e veliko te¾je probleme.

Treba je povedati ¹e druge. Vsi skupaj moramo biti pripravljeni delovati za na¹e skupno dobro, za to, da bomo imeli dr¾avo, v kateri se èlovekove pravice spo¹tujejo za vse, da bomo imeli dr¾avo, v kateri so solidarnost, soèustvovanje, razumevanje soèloveka resnièni, in da bomo imeli dr¾avo, v kateri je vladavina prava uèinkovito naèelo in uèinkovito sredstvo. Tak¹no dr¾avo moramo imeti in tak¹no dr¾avo smo sposobni razviti iz vsega tega, kar ¾e imamo danes.

Toda da bi to dosegli, moramo bistveno izbolj¹ati kakovost na¹ega politiènega dialoga. Doseèi moramo, da se bomo o kljuènih reformnih in drugih programih pogajali z obèutkom za sporazum, z obèutkom za to, da se na koncu dogovorimo, ne zato, da predlaga ta ali ona struja, ampak zato, da pridemo do dogovora, ki bo sprejemljiv za vse – ki seveda ne bo mogel v popolni meri odraziti vseh interesov vsakega udele¾enca, ki pa bo vendarle sprejemljiv za vse – in da se bomo znali posvetiti vsem nalogam, ki jih zahtevajo na¹i napori za veèjo ustvarjalnost, za veèjo podjetnost, za bolj¹e izobra¾evanje in za hitrej¹e zaposlovanje mladih.

Prizadevati si moramo tudi za tak¹no medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost, ki bosta zagotovila, da bodo imeli vsi starej¹i varno in dostojanstveno starost ter vsi mlaj¹i hiter in zgoden dostop do delovnih mest in do tega, da bodo lahko sami skrbeli za svoje ¾ivljenje. Tudi to je uresnièljivo, pod pogojem, da bomo znali narediti tak¹en dialog, tako resen, tako obrnjen k skupnim ciljem, tako navdahnjen z idejo, da moramo delati za skupno dobro, in tak, ki bo omogoèil, da bomo na¹li resnièno dobre re¹itve.

Èe jih bomo na¹li – in ne dvomim v to, da jih bomo –, bomo tudi poveèali na¹ mednarodni ugled in si zagotovili tisto spo¹tovanje, ki si ga zaslu¾imo. Ne pozabimo, da ¹e nista dve leti od takrat, ko smo praznovali 20. obletnico na¹e dr¾ave in ko so na osrednjo prireditev ob tej prilo¾nosti pri¹li vsi ¹tirje predsedniki vseh ¹tirih sosed Republike Slovenije. To je bilo pomembno simbolièno dejanje, s katerim so nam izrazili spo¹tovanje in priznanje na¹i dr¾avnosti. Takrat je kriza ¾e bila, ampak v krizi imajo te¾ave vsi, ne samo mi – tudi na¹i sosedje, vsa Evropa in ves svet. Tudi to moramo vedeti. Slovenija u¾iva spo¹tovanje, ki je pomembna opora za na¹e reformne napore. Ampak to spo¹tovanje bomo ¹e okrepili, ¹e ga bomo izbolj¹ali in ¹e bolj¹i bomo. Seveda moramo pri vsem tem znati tudi izbirati prave vsebine, prave prioritetne naloge in loèiti zrnja od plev. Sposobni moramo biti z resnièno dobrim dialogom priti do dobrih re¹itev. Vse to, spo¹tovani zbrani, je naloga nas politikov.

Danes smo tu, na spominski slovesnosti, ki je lepa prilo¾nost, da se zberemo, da obudimo spomine, da drug drugemu povemo kaj lepega, da iz pesmi, ki smo jih sli¹ali in jih ¹e bomo, povzamemo tisti pogum, ki ga potrebujemo za delo za naprej, in da gremo naprej proti zmagam. To je sporoèilo dana¹nje slovesnosti in zato sem vam hvale¾en, da ste me sem povabili. ®elim vam lep dan, ¾elim vam vse dobro v va¹em ¾ivljenju. Republiki Sloveniji ¾elim, da bi bila ¹e naprej uspe¹na in da bi skupaj premagali te¾ave, ki so pred nami. Naj ¾ivi na¹a domovina, Republika Slovenija!
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Naèrt strani  naèrt strani