Intervju za Motorevijo
Ljubljana, 1.9.2009 | intervju
Manjše onesnaževanje okolja in večja prometna varnost
Novinar: France Kmetič
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk o vlogi in pomenu Avto-moto zveze Slovenije, o prometni varnosti in prometni kulturi v Sloveniji in po svetu, sodelovanju FIA in OZN, dodatnem izobraževanju voznikov, davčni politiki, slovenski avtomobilski industriji, moto športu …
Avto-moto zveza Slovenije letos praznuje 100- letnico svoje ustanovitve. Osrednja obeležitev tega jubileja bo slavnostna prireditev v sredo 16. septembra v ljubljanski Unionski dvorani. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki bo tudi slavnostni govornik na prireditvi. Predsednik republike pa je posebej za bralce Motorevije odgovoril tudi na nekaj vprašanj o vlogi in pomenu Avto-moto zveze Slovenije, o prometni varnosti in prometni kulturi v Sloveniji in po svetu, sodelovanju FIA in OZN, dodatnem izobraževanju voznikov, davčni politiki, slovenski avtomobilski industriji, njegovem videnju moto športa ...
Gospod predsednik, Avto moto zveza Slovenije praznuje 100-letnico delovanja. Kako vidite njeno vlogo in pomen v slovenski družbi?
100 let je pomembna obletnica. Ko se je ustanovil Kranjski avtomobilski klub kot predhodnik današnje AMZS, je bil avto star že 23 let. Z njim se je vozil Codelli in kar nekaj drugih. Ljubljana je takrat že imela električni tramvaj. Zelo pomembno prevozno sredstvo, ki za razliko od avtomobila ni onesnaževalo okolja. To bi si bilo dobro zapomniti tudi danes, ko govorimo o stoti obletnici organizacije oz. društva, ki ima pomembno poslanstvo, to je varnost v prometu, čistost okolja in nekatera druga pomembna sporočila, ki so vezana na prometno kulturo. 100 letnica te množične organizacije je priložnost, da spregovorimo in opozorimo na mnoge naloge in zaveze tako posameznika, civilne družbe in države. Prav je, da AMZS trajno skrbi za interese voznikov, za izboljšanje prometne kulture in za večjo prometno varnost. Ob tem pa se postavlja vse bolj v ospredje tudi skrb za varstvo okolja.
S prometno varnostjo v Sloveniji nedvomno ne moremo biti zadovoljni, saj je število žrtev na cestah preveliko. Državni organi pri zagotavljanju večje prometne varnostni niso posebno uspešni, saj ne učinkujejo ne visoke kazni ne razni drugi ukrepi. Morda imate Vi kakšno priporočilo, kako bi stanje lahko izboljšali?
Res je. S prometno varnostjo nikakor ne moremo biti zadovoljni. Mrtvih, ranjenih in poškodovanih s trajnimi posledicami na račun prometa je veliko preveč, da o materialni škodi sploh ne govorimo. Tudi če se primerjamo z drugimi evropskimi državami, je naša statistika veliko bolj zaskrbljujoča. Problem so tudi ceste. Imamo sicer primerljive avtoceste, avtomobile in kazni, vendar pa podatki, da polovica odsekov državnih cest ne ustreza sodobnim zahtevam varnosti in da v naseljih ter na lokalnih cestah nimamo sodobnih ukrepov za umirjanje prometa, opozarjajo, kam bi morali usmeriti več pozornosti. Sprašujete me, kakšno priporočilo bi dal oz. kako bi izboljšali stanje. Odgovor je: dosledno spoštujmo prometne predpise. Krepimo aktivnosti preventivnega značaja. Mogoče bi udeleženci pouka prometnih predpisov morali dobiti več informacij o posledicah prometnih nesreč in zlasti o primerih, ki se končajo s trajno invalidnostjo.
Lani jeseni ste obiskali AMZS center varne vožnje na Vranskem in spoznali, kaj se vozniki lahko naučijo. Menite, da bi lahko z dodatnim izobraževanjem voznikov pripomogli k zmanjševanju žrtev na cestah?
Zame je bil ta obisk izredno poučen. Ne samo, da sem spoznal odlično pripravljen in organiziran vadbeni center in center za usposabljanje udeležencev v cestnem prometu, ampak sem imel tudi priložnost podoživeti občutek, ko te avtomobil več ne uboga in ne glede na tvoj napor in vrtenje volana ubira svojo pot. Ta občutek nemoči je izredno pomembno izkustvo in mislim, da bi ga moral podoživeti vsak voznik, seveda na varni površini poligona. Osebna izkušnja s poligona, da v malce zahtevnejših razmerah avtomobila enostavno ne obvladamo, da smo nemočni, je koristna in pušča dobro sled v spominu ter nas odvrača od nepotrebnih tveganj in od objestnosti v prometu. V ZDA so nekoč imeli ogromno prometnih nesreč. Danes je tam vozniška disciplina zgledna in divjanja po avtocestah praktično ne vidite.
Na prometno varnost vpliva tudi prometna kultura oziroma kultura udeležencev v prometu, ki je pri nas za nizki ravni. Živeli ste v tujini in zato morda lažje ocenite, ali je slovenska prometna kultura odraz splošnega stanja v družbi ali samo pomanjkanje ustrezne zavesti in nadzora ravnanja udeležencev v prometu?
Če govorimo o prometni kulturi, je zanesljiv odgovor, da je rešitev v kulturi, najprej nasploh in še posebej udeležencev v prometu. Torej, manj kot bo objestnosti in več kot bo medsebojne spoštljivosti, uvidevnosti in tolerantnosti, manj bo prometnih nesreč. Vedenje v prometu je takšno, kot je nasploh. Rešitve lahko iščemo zgolj v splošni kulturi in v splošnih vrednotah.
Mednarodna avtomobilska zveza FIA si prizadeva, da bi s skupno akcijo z Organizacijo združenih narodov izboljšala prometno varnost po vsem svetu, še posebej pa v prometno najbolj ogroženih okoljih. Ali glede na vaše izkušnje iz delovanja v Združenih narodih menite, da lahko sodelovanje OZN in FIA pripomore k večji prometni varnosti na svetu oziroma je to prava pot za izboljšanje?
Gre za dobro kombinacijo. Mednarodna avtomobilska zveza je lahko dober partner Organizaciji združenih narodov. Združeni narodi se vedno bolj ukvarjajo s problemom in razsežnostjo prometnih nesreč, saj letno za posledicami umre več kot milijon ljudi. Sprejeta je bila resolucija o izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Na tej osnovi je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila tudi globalni teden združenih narodov za varnost na cestah. Zdi se mi prav, da so bili izpostavljeni v vseh teh dokumentih mladi, kot udeleženci in kot nosilci prometne varnosti. Prav je, da so vsebino teh dokumentov vključili v svoja prizadevanja tudi Vlada RS, Direkcija RS za ceste in še posebej Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Skratka, pomembno je, da je varnost v cestnem prometu tudi sestavni del skrbi Organizacije združenih narodov in da pri tem aktivno sodeluje tudi FIA.
Avtomobilizem je močno povezan z onesnaževanjem okolja. Kako Vi vidite razreševanje nasprotja med osebno mobilnostjo, ki jo zagotavljajo avtomobili, in varovanjem okolja? Kako Vi vidite razvoj avtomobilizma v prihodnosti.
Ob tem vprašanju moramo dati vsekakor prednost javnemu potniškemu prometu, ki naj bi kar najbolj nadomeščal osebni avtomobilski promet s prevoznimi sredstvi, ki ne onesnažujejo okolja. Varovanje okolja in spoštovanje okoljevarstvenih standardov je pravzaprav temeljno in prvo izhodišče, tako da bi vsa druga morali podrejati temu, tako pri tehnoloških rešitvah v avtomobilizmu in drugih motornih vozilih v prometu, kakor tudi pri izbiri tehnologij za vzpostavitev ustrezne mreže javnega potniškega in množičnega gospodarskega transporta. Jasno je, da se osebnim in transportnim sredstvom ne bomo mogli izogniti, lahko pa so ta še varnejša in čistejša. Skratka v vseh ozirih bolj prijazna in primerno dostopna. Smiselno je z različnimi ukrepi ljudi bolj spodbuditi za uporabo koles, javnih transportnih sredstev in tistih, ki manj onesnažujejo okolje. Kot veste uporabljam na poteh blizu mojega urada hibridno vozilo. Nadaljnji tehnološki razvoj bo vse pomembnejši, končni cilj pa so avtomobili na električni pogon.
Lastniki avtomobilov se često počutimo kot družbena skupina, ki jo ima država najbolj na udaru in od nje želi zvabiti čimveč davkov: ob nakupu avtomobila, pri njegovem vzdrževanju, pri prodaji goriva, pri uporabi cest, ... zdi se, da velikokrat zgolj zato, ker so vsi avti registrirani in je tako najlažje priti do denarja. Zdi se, da smo v Sloveniji brez vizije, katere cilje bi želeli z davčno politiko – razen polnjenja proračuna – še doseči. Kakšen je Vaš pogled na to?
Seveda davki so pomemben instrumentarij za zbiranje denarja, za izvajanje funkcij države. Avto je dokaj priročno in množično sredstvo, ob pomoči katerega država lahko dokaj enakomerno porazdeli davčna bremena med državljane tako ob nakupu, registraciji, zavarovanju, pa tudi pri porabi pogonskih derivatov. Ves ta denar se na nek način vrača tudi nazaj k voznikom in tudi družinam, kajti zanesljivo ima skoraj vsako slovensko gospodinjstvo najmanj en avto. Vemo, da je avtomobilov več kot milijon in ta dobrina je dokaj enakomerno razporejena med državljane. Ta dobrina pa je tudi strošek. Sprašujete me tudi o viziji in strategiji davčne politike na tem področju. Dobra strategija je tista, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja in povečuje varnost v prometu.
V svojem mandatu ste obiskali kar nekaj slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo delov za avtomobilsko industrijo. Kako pomembna se Vam zdi slovenska avtomobilska industrija za nadaljnji razvoj Slovenije?
Izredno pomembna kot se mi zdi pomembno vsako delovno mesto. V avtomobilsko industrijo je vključenih veliko slovenskih podjetij. Imamo veliko tovarno avtomobilov in še nekaj drugih podjetij, ki izdelujejo pomembne komponente tako za tovarno Revoz kakor tudi za druge tovarne avtomobilov po svetu. Kot veste, nekatera naša podjetja prevzemajo vodilno pozicijo dobaviteljev v avtomobilski industriji v svetu. In to je dobro. Kljub recesiji in zmanjšani prodaji avtomobilov v svetu in pri nas, niso vsa podjetja, ki so vezana na to industrijo, zašla v krizo. Dokazujemo, da smo kakovostni proizvajalci, ki smo cenjeni tako v Evropi kot tudi drugje. Nekateri tehnološki dosežki so še posebno spodbudni. Junija letos je v Tolminu Hidria odprla novo proizvodnjo vžignih sistemov za dizelske motorje, ki spada v sam vrh tehnološkega razvoja v Evropi. Takih dosežkov si lahko vsi želimo čim več.
Bili ste pokrovitelj motokros dirke za svetovno prvenstvo v Orehovi vasi, ki ste si jo tudi ogledali. Vas motošport zanima?
Pokroviteljstvo nad tem dogodkom sem z veseljem sprejel, ne samo zaradi športnega dogodka, ampak tudi zato, ker je Orehova vas pravzaprav več kot mesto, ki ima množico navdušencev, prostovoljcev, predanih aktivistov in ljudi z veliko znanja in organizacijskih sposobnosti. Člani AMD Orehova vas so v svoji 50 letni zgodovini organizirali več kot 120 vrhunskih športnih dogodkov. Za temi dogodki stoji mnogo zagnanih posameznikov, ki so predani ideji motošporta in ki so po duši prostovoljci. Pri Orehovi vasi gre za več kot športni dogodek, gre za nekatere vrednote kot so privrženost, prostovoljstvo, tekmovalnost, solidarnost in tovarištvo. Te vrednote bi tudi sicer morale biti bolj cenjene in izpostavljene. Brez teh vrednot preprosto ni mogoče organizirati tako velikih športnih dogodkov, kakor tudi ne dogodkov na drugih področjih človekovega udejstvovanja.