Pogovor pri predsedniku o problematiki zaposlovanja mladih

Ljubljana, 11.2.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral pogovor o problematiki zaposlovanja mladih, na katerem so sodelovali predstavniki mladinskih, študentskih in dijaških organizacij ter državnih institucij.

Predsednik dr. Danilo Türk je uvodoma opozoril, da je problem zaposlovanja mladih pomemben in usoden za prihodnost naše družbe, zato potrebujemo posebno pozornost pri opredeljevanju tega problema in iskanju njegovih rešitev. Izpostavil je, da se v izobraževanje vključuje vedno več mladih in da znanje, ki ga pridobijo v izobraževalnem procesu, ni vedno usklajeno s potrebami na trgu dela. Predsednik je opozoril tudi na problem začasnih zaposlitev med mladimi, saj je skoraj polovica mladih do 29. leta zaposlenih za določen čas, kar nas uvršča v sam evropski vrh. Predsednik republike je poudaril, da ne moremo žrtvovati ene generacije in da je družba, ki mladih ne vidi kot potencial in kot kapital, obsojena na neuspeh, saj potrebuje kreativnost, ki jo ustvarjajo mladi. Predsednik je dodal, da je za iskanje rešitev za probleme zaposlovanja mladih potreben dialog med vsemi socialnimi partnerji.

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Kamal Izidor Shaker je predstavil programski dokument MSS o zaposlovanju mladih ter izrazil zaskrbljenost zaradi trendov na tem področju. Poudaril je, da je dostop do zaposlitve osnova za socialno in ekonomsko osamosvojitev mladih in s tem tudi pogoj za ureditev bivanjskih razmer ter ustvarjanje lastne družine. Zaposlovanje mladih pa je po njegovih besedah pomembno tudi za družbo v celoti, saj prispeva k višjemu delovnemu potencialu mladih ter h kreativnosti in inovativnosti, ki ju družba potrebuje. Med glavnimi problemi na tem področju je izpostavil slabo povezavo med izobraževalnim sistemom in trgom dela, omejene zaposlitvene možnosti in slabo kakovost prvih zaposlitev ter šibko in neustrezno podporo samozaposlovanju mladih.

Dr. Miran Lavrič s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v nadaljevanju predstavil raziskavo Mladina 2010, ki je vključila različne vidike življenja mladih, starih med 15 in 29 let. Raziskava je ugotovila, da se je v primerjavi z letom 2000 izrazito povečalo število mladih, ki študirajo. V istem obdobju so zaznali povečanje deleža nezaposlenih mladih, pa tudi naraščanje deleža brezposelnih diplomantov, pri čemer so ženske diplomantke v izrazito slabšem položaju. Dr. Lavrič je izpostavil, da redno honorarno delo mladih, ki ga v večini predstavlja študentsko delo, odvzema prostor rednim zaposlitvam mladih, kar pomeni, da mladi nase prevzemajo breme fleksibilizacije trga dela. Vzporedno z naraščanjem nezaposlenosti pa narašča tudi nelagodje mladih, ki so sicer vedno bolj fleksibilni in pripravljeni na prilagoditve razmeram na trgu dela. Dr. Lavrič je opozoril, da je za reševanje problema nezaposlenosti mladih potrebno hitro ukrepanje in da bo za to ključno obdobje naslednjih petih let, saj se bodo kmalu začele pojavljati prve negativne posledice spreminjanja demografske slike Slovenije.

Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je dejal, da lahko na ministrstvu potrdijo večino izsledkov raziskave Mladina 2010. Vendar pa je dodal, da se absolutno število registriranih iskalcev zaposlitve med mladimi v zadnjih petih letih ni povečalo in da je tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji relativno nizka. Kot glavna problema nezaposlenosti mladih je opredelil strukturno oziroma poklicno neskladje na trgu dela, pri čemer se je zavzel za krepitev karierne orientacije mladih, ter problem kakovosti dela in zaposlitve mladih, kjer je tudi sam opozoril na povečevanje študentskega dela. Med načrtovanimi ukrepi, ki bodo po njegovih besedah prispevali k povečanju zaposljivosti mladih, pa je navedel zakonske spremembe v smeri večje prožnosti trga delovne sile ter spremembe v štipendijski politiki.

Državni sekretar v Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. József Györkös je poudaril, da je zaposljivost le ena izmed vlog visokega šolstva in da je pri visokošolskem izobraževanju ob usmerjenosti v specifična znanja in kompetence pomembna tudi razsežnost univerzalnosti znanj. Zavzel se je za odpravo pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri uvedbi bolonjske reforme, pri tem pa bo imel po njegovih besedah veliko vlogo trg dela, ki mora pripoznati veljavnost prve bolonjske stopnje kot dodiplomske izobrazbe ter druge in tretje stopnje kot podiplomske. Dodal je, da mora trg dela svoje zahteve jasno preslikati visokošolskim ustanovam, ki so se v okviru svoje avtonomije dolžne odzvati na družbene potrebe.

Tudi Rok Primožič s Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je na podlagi Strategije zaposlovanja mladih v družbi znanja, ki jo je ŠOS izdal leta 2008, izpostavil pomen karierne orientacije, s pomočjo katere bi že v zgodnjem obdobju šolanja začeli pripravljati mlade na sprejemanje odločitev o svojem šolanju in nadaljnji karierni poti. Poleg tega pa bi po njegovem mnenju k boljši zaposlenosti in zaposljivosti mladih prispevalo tudi beleženje in priznavanje vseh formalnih in neformalnih kompetenc, ki so jih mladi pridobili pred prvo zaposlitvijo. Opozoril je tudi na problem napačne in necelovite implementacije bolonjske reforme ter na neizkoriščene potenciale na področju kadrovskega štipendiranja. V zvezi z naraščanjem študentskega dela pa je poudaril, da ne gre za bolezen, ampak le za njen simptom, ki ga predlagani Zakon o malem delu ne rešuje, ampak ga razširja na vse ostale družbene skupine.

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Aleš Kurnik je izpostavil probleme dijakov pri prehajanju v študij, kot so ukinjanje državnih štipendij za mladoletne dijake, ukinitev brezplačne malice, visoke cene dijaških prevozov, številne spremembe v sistemu ocenjevanja ter težave pri prehodu med izobraževanjem in zaposlitvijo. Dodal je, da je generacija dijakov prikrajšana na številnih področjih in da se dijaki srečujejo predvsem s finančnimi problemi, ko pride do izobraževanja, ki pa je pogoj za zaposlitev.

Goran Lukič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je izpostavil nujnost takojšnjega srečanja strokovne skupine za usposabljanje, izobraževanje in zaposlovanje mladih, ki mora po njegovih besedah takoj pristopiti k oblikovanju operativnega programa, ki bo podal konkretne predloge na teh področjih. Poudaril je tudi pomen povezovanja med socialnimi partnerji in civilno družbo.

Podpredsednica MSS za izobraževanje in zaposlovanje Nina Milenković je dodala, da problemi zaposlovanja mladih niso nerešljivi in da MSS v svojem programskem dokumentu za izboljšanje položaja mladih pri zaposlovanju predlaga različne ukrepe. Po njenih besedah pa je ključno, da pri tem sodelujejo vsi družbeni akterji, da se zaposlovanje mladih tako v politiki kot tudi v širši javnosti jasno prepozna kot problematično in da se k njegovemu urejanju pristopi celovito, zlasti s sodelovanjem države, formalnih izobraževalnih institucij, delodajalcev in mladih.