Govor na Visokem plenarnem zasedanju GS OZN o izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja
New York, 21.9.2010 | govor
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je udeležil Visokega plenarnega zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja, kjer je nastopil kot govornik.
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Visokem plenarnem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja
New York, 21. september 2010
Spoštovani gospod predsednik,
v času pretresov in dejanj pride trenutek za razmislek in nove zamisli. Ta trenutek je nastopil zdaj. Slovenija se zahvaljuje generalnemu sekretarju gospodu Ban Ki Munu za njegovo pobudo in neutrudno delo pri pripravi tega zelo potrebnega in dobrodošlega vrha. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so sodelovali pri pripravi vrha in še zlasti številnim, ki se dan za dnem vneto zavzemajo za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja.
Gospod predsednik,
specifične cilje, zastavljene v razvojnih ciljih tisočletja, kritiki včasih označujejo kot "nedomišljene in nerealne". Tako gledanje je zmotno in kaže na nepoznavanje zgodovine oblikovanja ciljev tisočletja. Naj vas torej spomnim le na nekaj temeljnih dejstev.
Pred dvema desetletjema in pol je Generalna skupščina sprejela Deklaracijo o pravici do razvoja, ključni dokument, ki izraža velike moralne želje po pravičnosti v razvoju. Generalna skupščina je pozvala k razvoju v dobro vseh, razvoju, ki človeškemu potencialu omogoča, da se v celoti izkaže. V tej deklaraciji najdemo pojem uresničitve človekovih pravic v polni meri, kar pa ni mogoče brez gospodarskega in socialnega razvoja.
Toda kaj je razvoj? Združeni narodi so na to vprašanje odgovorili z vrsto svetovnih konferenc v devetdesetih, na katerih so temeljito proučili vse vidike razvoja, od gospodarskega in okoljskega do socialne razsežnosti in enakosti spolov, ter za vsakega naredili akcijski načrt. Vse to delo je bilo podlaga za oblikovanje razvojnih ciljev tisočletja skupaj z njihovimi specifičnimi in merljivimi cilji. Ti specifični cilji niso bili naključno izbrani niti niso nedosegljivi. So rezultat trdega dela, dejanskih izkušenj in oblikovanja razumnih politik.
Realizem in ambicije, velika moralna pričakovanja in metodološka dovršenost so bili gibalo procesa že od njegovega začetka in še naprej morajo usmerjati naše delo v sedanjosti in prihodnosti. To je potrebno že zaradi same izjemne pomembnosti razvojnih ciljev tisočletja za človeštvo. Še več, to je potrebno tudi zato, ker so razvojni cilji tisočletja kritičen preizkus vitalnosti Združenih narodov in multilateralizma danes.
Gospod predsednik,
ko se danes oziramo na svoje dosežke, vidimo mešano zgodbo – če uporabim izraz iz zadnjih dokumentov Združenih narodov. Mešana zgodba pa je vendarle zgodba o uspehu, vsaj delnem uspehu. Nekateri deli sveta, vključno z Afriko od nedavnega, so zabeležili razmeroma visoke – in v nekaterih primerih – celo zelo visoke stopnje rasti. V državah globalnega Severa, ki so imele v preteklosti visoko rast, smo priča pojavu nasičenosti in potrebi po merjenju razvoja z dejavniki, ki niso povezani z rastjo bruto nacionalnega proizvoda.
Pozornost pa moramo usmeriti na dele sveta, ki jih je prizadela revščina in v katerih se položaj postopoma izboljšuje. Pomembno je, da se je v številnih delih sveta v razvoju podaljšala pričakovana življenjska doba in znižalo število obolelih za aidsom. Povečal se je vpis v osnovno šolo, nove informacijske tehnologije pa so dodatna priložnost za izobraževanje.
Kljub zajetnemu seznamu uspehov pa ostajajo pomembni politični izzivi. Predvsem je treba upoštevati lastništvo ter vodenje države pri oblikovanju in uresničevanju politik. Na tej podlagi sta mednarodno organizirana proračunska podpora in uradna razvojna pomoč lahko zelo učinkoviti.
Oblikovanje politike, oblikovanje kakršne koli politike zahteva skrbno opredelitev prednosti. Razvojni cilji tisočletja zagotavljajo v ta namen koristen metodološki okvir in drzen, vendar realen časovni vidik. Očitno je, da je naloga vlad posameznih držav, da določijo lastne prednostne naloge. Same morajo sprejeti odločitve o ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev zanesljivejše preskrbe s hrano in osnovno zdravstveno varstvo. Same so odgovorne za razporejanje virov za večjo razpoložljivost zdrave pitne vode in izboljšanje zdravstvenih ukrepov. Vlade posameznih držav so tiste, ki določajo cilje osnovnošolskega izobraževanja in razvoja celovitih izobraževalnih sistemov, ki bodo ljudem, zlasti ženskam in dekletom, zagotovili enake možnosti za izobraževanje, vključno z višjim in visokošolskim izobraževanjem.
Vlade nosijo glavno odgovornost za vse temeljne politike, od odprave revščine do varstva okolja. Izvajanje teh politik pa mora biti zagotovljeno z učinkovitim mednarodnim sodelovanjem. V globaliziranem svetu mora učinkovitost mednarodnega sodelovanja naraščati. Uradno razvojno pomoč je treba kljub začasnemu zmanjšanju zaradi nedavne recesije okrepiti. Mednarodne finančne institucije je treba posodobiti. Ta naloga vključuje prepotrebno revizijo kvot Mednarodnega denarnega sklada. Ponovno je treba oživiti večstranska trgovinska pogajanja ter zmanjšati in sčasoma odpraviti protekcionistične ovire. Pri financiranju razvoja in zagotavljanju pomoči je treba posebno pozornost nameniti najmanj razvitim državam v razvoju.
Spoštovani gospod predsednik,
Včeraj smo poslušali voditelje Svetovne banke, MDS in STO, ki so govorili o posojilni politiki in ciljnem usmerjanju naložb, financiranju makroekonomske stabilnosti ter o koristih svetovnega trgovinskega sistema. Toda nekatera temeljna vprašanja ostajajo odprta. Dokončanje razvojnega kroga mednarodnih trgovinskih pogajanj v Dohi še ni gotovo. Posojilne politike je treba nenehno prilagajati uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja. Globalno gospodarsko upravljanje bo bistvenega pomena za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Pomagajmo ključnim institucijam, da bodo lahko izpolnile upravičena pričakovanja časa, v katerem živimo, in milijonov ljudi, ki so odvisni od učinkovitosti njihovega delovanja.