Intervju predsednika republike za tednik Der Spiegel
Ljubljana, 10.3.2008 | pojasnilo in popravek
Zaradi nekorektnega povzemanja intervjuja s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom, ki ga je na svoji spletni strani, dne 9.3.2008, objavil Der Spiegel, v nadaljevanju objavljamo relevantni del intervjuja, ki govori o vprašanju izbrisanih in o medijski svobodi v Sloveniji (
dobesedni zapis izvirnega pogovora).
- Der Spiegel: Pravkar ste omenili dober ekonomski razvoj vaše države. Na drugi strani pa je veliko pritožb glede demokratične strani vaše države. Gre morda na tem področju razvoj v napačno smer? Vam gre hitro na prvem področju, na drugem - na področju demokracije - pa, če se tako izrazim, ste šele v šolskem obdobju?
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Mislim, da ne. Verjamem, da imamo trdno demokracijo, imamo pluralnost mnenj, imamo burne razprave o določenih temah, močna nestrinjanja pri drugih in menim, da vse to vzpostavlja demokracijo. Ne bi rekel, da ...
- Der Spiegel: Da, 500 novinarjev ...
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Do tega bom še prišel. Mislim, da nobena od razprav, ki smo jih imeli, ne predstavlja demokratičnega primanjkljaja. Ste imeli v mislih točno določena vprašanja?
- Der Spiegel: Na primer, te izbrisane osebe, 18.000 nekdanjih prebivalcev iz nekdanje Jugoslavije je bilo izbrisanih iz javnega registra. To je bil ukrep, ki ga je ostro kritiziral tudi Amnesty International, to je en primer ...
Der Spiegel: In tudi 500 novinarjev, ki so kritizirali nadzor nad mediji ...
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Naj grem po vrsti. Tudi sam sem med kritiki politike izbrisa. To moramo razumeti. Veliko ljudi je kritičnih do tega, in sam sem eden izmed njih. Menim, da je bil ta ukrep nepravičen, vendar ga moramo razumeti v kontekstu. V tem času je Slovenija ponudila možnost pridobitve slovenskega državljanstva vsem tistim, ki so v tem času živeli v Sloveniji in približno 160.000 ljudi je to storilo. Približno 18.000 ljudi takrat tega ni storilo, iz različnih razlogov, in bili so po pomoti, lahko bi rekel krivično, izbrisani iz registra stalnih prebivalcev Slovenije. Mnogi primeri so bili kasneje razrešeni na osnovi individualne obravnave. Toda to še vedno ni zadovoljivo in naše Ustavno sodišče je odločilo, da je potrebno to popraviti. Dejstvo, da to še ni urejeno, je problem, ki ga ne skrivam. Sem eden izmed tistih, ki pozivajo vlado in parlament, naj pospešita zadeve. Prejšnje vlade in parlament tega vprašanja niso rešili.
- Der Spiegel: Rekli ste, da je bilo krivično, torej pravite, da gre za kršitev človekovih pravic?
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Nedvomno gre za primer, kjer bi gotovo kdo lahko trdil, da gre za element diskriminacije. Vprašanje, ali gre za kršitev človekovih pravic ali ne, pa ostaja. Kot veste, pred Sodiščem za človekove pravice v Strassbourgu poteka takšen primer in sodišče bo moralo odločiti, ali je element diskriminacije dovolj močan, da ga lahko definiramo kot kršenje tega načela. Glede tega moramo počakati na odločitev sodišča.
In zdaj glede peticije novinarjev. Razumeti morate, da v Sloveniji še nismo razvili polne razprave o vprašanjih tiska in medijev v moderni pluralistični družbi. Mediji so vedno izpostavljeni pritiskom, pritiskom oblasti in, kar je zelo pomembno, pritiskom lastnikov. Ta vprašanja so za nas relativno nova. O njih se v Zahodni Evropi pogovarjajo že desetletja in očitno so iz te diskusije izšli določeni standardi. Pri nas še nismo tako daleč in to ustvarja razmere, v katerih veliko število novinarjev čuti, da so izpostavljeni pritiskom, ki dosegajo raven cenzure. To lahko drži ali pa tudi ne. Toda če takšno število novinarjev to pravi, je to problem. Menim, da je legitimno, da izrazijo takšna stališča in nujno je, da opravimo ustrezno, široko in civilnodružbeno diskusijo. Vem, da ima vlada drugačno stališče. Kot predsednik zagovarjam polno, civilnodružbeno diskusijo, iz katere bi na koncu izšli standardi obnašanja oblasti nasproti medijem in standardi ravnanja lastnikov medijev, različnih vrst medijev, kot so televizija, časopisi in tako dalje. To je nekaj, kar naša demokracija potrebuje. Nismo še v celoti razvita demokracija, zato takšni standardi še niso povsem artikulirani. Kot veste, so v Evropi razmere različne od države do države in da stanja nikjer ne moremo opisati kot stoodstotno zadovoljivega. Kritični pogledi na različne probleme so praktično povsod. Toda zavedamo se, jaz se zavedam, da smo na začetku. Storiti moramo še veliko več in moramo imeti to diskusijo. Mislim, da se je to začelo, imeli smo nekaj koristnih izmenjav mnenj in prepričan sem, da bomo s časom uspeli.