Predsednik republike in soproga priredila sprejem za prostovoljce
Brdo pri Kranju, 9.6.2010 | sporočilo za javnost, govor
 | Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta priredila sprejem za prostovoljce ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2009.
Predsednik republike, ki je tudi častni pokrovitelj projekta, se je v nagovoru prostovoljcem zahvalil za nesebično in požrtvovalno delo.
Predsednik dr. Danilo Türk je osebno podelil priznanje za Naj prostovoljski projekt 2009, ki ga je prejela Osnovna šoli Stranje za projekt Prostovoljno in ustvarjalno delo mladih - model vzgoje in izobraževanja. |
Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na zaključni prireditvi natečaja Prostovoljec leta 2009 ob sprejemu prostovoljk in prostovoljcev
Brdo pri Kranju, 9. junij 2010
Drage prostovoljke, dragi prostovoljci,
spoštovani minister dr. Ivan Svetlik,
spoštovani predsednik Mladinskega sveta Slovenije Kamal Izidor Shaker,
najprej bi se rad zahvalil mladinskemu svetu, ki mi je takoj ob nastopu mojega mandata, pred dvema letoma in pol, predlagal, da prevzamem pokroviteljstvo nad zaključno prireditvijo natečaja Naj prostovoljka / Naj prostovoljec / Naj prostovoljski projekt. To nalogo sem brez pomislekov sprejel, ker menim, da gre za izjemno pomembno prireditev, ki že nekaj let ob zaključku celoletnih prostovoljskih aktivnosti nagrajuje najbolj prizadevne, najbolj plemenite ljudi in prostovoljske organizacije, ki so se izkazale s konkretnimi dejanji. Z leti se je tudi utrdilo moje prepričanje, da je ravno prostovoljstvo tista vrednota, ki jo moramo vsi v naši družbi močno in vse močneje podpirati.
Današnja prireditev je priložnost, da se, kot vsako leto, znova zahvalimo ljudem dobre volje, ki s svojim delom izkazujete neposredno družbeno odgovornost, ne da bi pričakovali kakršnokoli korist ali kakšno formalno zahvalo za svoje delo in trud. To zahvalo si vsekakor zaslužite vse prostovoljke in prostovoljci, ki ste vse leto delili svoj čas in dobro voljo z drugimi, ki potrebujejo pomoč. Vsem vam gre danes moja zahvala.
Ta prireditev je tudi priložnost, da vedno znova izpostavimo nadvse pomembne vrednote, ki utemeljujejo in razširjajo idejo prostovoljstva. Med temi vrednotami so najbolj dragocene tovarištvo, solidarnost, sočutje in humanost. Prostovoljstvo je tudi način za utrjevanje občutka lastne vrednosti, osebnega zadovoljstva, ko pomagamo drugim in jim omogočamo, da se aktivneje in uspešneje vključujejo v življenje in da si zagotovijo boljše povezave z okoljem, institucijami in predvsem z ljudmi pozitivne naravnanosti in dobrih namenov. Prostovoljstvo je za vse vas in tudi zame nadvse pomembna vrednota, ki kaže vaše osebne vrline in vašo občutljivost.
Srečanje z vami je zame in za mojo soprogo izredno pomembno, je pa tudi velika spodbuda, saj skupaj z vami verjamem, da je lahko svet – in odnosi v njem – boljši in drugačen, če ste v njem aktivni in če sami zaznate, kje je potrebno kaj postoriti in katero delo še ni opravljeno. To naredite, ne da bi čakali na kakšne posebne pobude, zaprosilo ali kakšno vnaprej obljubljeno nagrado. Srečanje z vami je za naju tudi priložnost, da se vam zahvaliva za nesebično in požrtvovalno prostovoljno delo, ki ga tiho opravljate v različnih okoljih, za različne ljudi, na različne načine in vsakodnevno znova.
Vsakoletna prireditev, na kateri podelimo tudi nagrade za naj prostovoljca in naj prostovoljski projekt, ima že dolgo tradicijo. Od našega prvega skupnega srečanja pa vse do danes se je število prisotnih na tej prireditvi bistveno povečalo. Danes vas je tukaj zbranih več kot 700 mladih in starejših, zelo različnih poklicnih usmeritev, z zelo pestrim znanjem in različnimi življenjskimi izkušnjami. Vsako leto moramo poiskati večji prostor, da se lahko zberemo, vsako leto je prijetneje srečati se po uradni prireditvi še tudi bolj sproščeno, bolj naravno, bolj vsakdanje. Skupno vam je tisto najpomembnejše in to je, da pomagate drugim in da delate za druge, da vas odlikuje dobrosrčnost in da ne poznate sebičnosti. Vrline, ki jih s svojim nesebičnim delom gojite, so v obdobju, ko je veliko število ljudi v stiski, še kako pomembne. Prav te vrline mnogim odpirajo pot do drugih in jim lajšajo življenje. To so pomembna sporočila za naš čas pa tudi izjemno pomembno izhodišče za prihodnost.
Govorimo o tem, da sta zadnji dve desetletji moralno, etično izpraznili družbo, da se znajdemo in da smo v krizi vrednot. Nismo v krizi vrednot, kajti vi, ki ste tu danes zbrani, in mnogi drugi, ki jih danes tu ni, dokazujete, da pri nas človeške vrednote živijo in da mobilizirajo ljudi in to moramo spoštovati in gojiti. Zato nagrade in pozornosti, ki jih boste prejeli danes, nosijo pomembno sporočilo, ki preprosto dobiva vse večje razsežnosti, ker ne bogati le posameznikov, ampak celotno družbo in to v času, ko ta družba takšno moralno bogatitev najbolj potrebuje. Vse to prispeva tudi k dvigu kakovosti življenja in skrbi za odrinjene posameznike in skupine. Zato je pomembno, da se prostovoljske organizacije povezujete med sabo, da izpostavljate pomembnost prostovoljskega dela na različne načine in da najširša javnost to delo kar najbolje spozna.
Prostovoljsko delo je pomemben prispevek k blaginji, pa tudi bruto domačemu proizvodu. Bruto domači proizvod na žalost še ni opremljen z metodologijo, ki bi v celoti in dobro upoštevala prostovoljstvo. Trdno sem prepričan, da bi bil ta višji, če bi poiskali ustrezen način, kako mu prišteti tudi učinek, ki se ustvarja s prostovoljnim delom. Letos jeseni bom zato organiziral posvet, v sodelovanju z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), v katero je Slovenija ravnokar vstopila, in na tem posvetu bomo preučili prav vprašanje, kako bolje razumeti vse prispevke v bruto domačem proizvodu in v občem razvoju. Vse prispevke, vaše in vse druge. Ta posvet pripravljam v tesnem sodelovanju z generalnim sekretarjem OECD in moram reči, da je povsod po Evropi in širše po svetu spoznano, kako veliko več pozornosti moramo namenjati vašemu prispevku in kako bolje ga moramo razumeti kot prispevek k bruto domačemu proizvodu, blaginji in k napredku družbe.
Razveselil me je tudi podatek ene od študij, izpeljan iz verodostojne ankete, ki dokazuje, da prostovoljci v Sloveniji opravite dela najmanj za 7.250 redno zaposlenih. Verjamem, da so številke na tem področju še večje. In trdno sem prepričan, da bi bil ta rezultat še boljši, če bi področje prostovoljstva in prostovoljnega dela ustrezno uredili z Zakonom o prostovoljstvu. Tisti, ki ste letos že tretjič z nami, in tudi tisti, s katerimi smo bili skupaj ob podobnih priložnostih, dobro veste, da se ves ta čas zavzemam za to, da bi to področje ustrezno uredili z zakonom. Vse težje je razumeti, zakaj se je pri zakonodaji tako dolgo zatikalo.
Razveselila pa me je informacija, da je medresorska skupina, ki sodeluje pri oblikovanju Zakona o prostovoljstvu, napredovala in da je prvi osnutek zakona pripravljen in bo kmalu, morebiti že v tem mesecu v javni obravnavi. Z nami je minister Svetlik, ki nam bo povedal kaj več o tem. Prepričan sem, da vsi tisti, ki govorimo o prostovoljstvu in zakonu že leta, nestrpno pričakujemo nadaljnje informacije. Ta zakon je nujen in potreben, da se uredijo nekatera osnovna vprašanja v prostovoljstvu, da se primerno zaščiti in utemelji prostovoljstvo, da se uredi minimalne pravice prostovoljcev, da se zagotovi osnovne organizacijske pogoje za izvedbo prostovoljstva in da prostovoljstvo končno postane spoznano kot pomemben del družbeno koristnega dela, ki sooblikuje podobo naše družbe pa tudi pomaga pri rasti bruto domačega proizvoda. Člani delovne skupine so mi povedali, da je to prvi tekst, da bo potrebno opraviti še nekaj dela in da bo razpravo nujno razširiti tudi s prostovoljci in s tistimi, ki opravljajo pomembne organizacijske in logistične naloge, povezane s prostovoljstvom.
Pričakujem, da bo zakon spodbuden, da bo znotraj slovenske zakonodaje zagotavljal stimulativno, spodbudno okolje za organiziranje prostovoljskih dejavnosti in vključevanje prostovoljcev. Ne bi želel, da bi bilo njegovo temeljno sporočilo zapoved in prepoved in da bi med prostovoljce in organizatorje dela vnašal nelagodje in prevelike togosti. Želel bi, da se na tem zakonu intenzivno dela in da se razširi krog sodelujočih pri njegovi pripravi s poznavalci tega področja in tistimi, ki so se že izkazali kot prostovoljci in organizatorji tega dela. Ne pozabimo, pravo ni samo za to, da omejuje in prepoveduje, pravo je zato, da spodbuja, da spodbuja pozitiven družbeni razvoj, in s tem zakonom imamo priložnost dokazati, da to znamo.
Ena od pomembnih zadev pri prostovoljstvu je razvijanje organizacijskih potencialov in zmožnosti. Brez ustreznih organizacijskih okvirov in minimalnih materialnih pogojev prostovoljstvo ne more dobiti večjega razmaha.
Nadvse pomembno vlogo pri tem naj bi imele javne institucije s področja zdravstva, socialnega varstva, šolstva in druge, ki bi po mojem mnenju lahko v večji meri razvile svoje dejavnosti in programe tudi v smeri prostovoljstva in pomoči prostovoljstvu. Zakon naj bi uredil tudi to vprašanje in tako odprl novo perspektivo javnemu sektorju in s tem povečal tudi njegovo učinkovitost, njegov doseg in njegovo smiselnost. Nekaj dobrih primerov iz prakse s področja zdravstva, socialnega varstva in društvenega organiziranja že imamo. Zakaj jih ne bi razširili tudi v vseh podobnih okoljih, zunaj prostorov, kjer že delujejo? Zavedati se moramo, da se sredstva, ki se preko prostovoljstva uresničujejo na različnih področjih in v različnih programih, več kot desetkrat multiplicirajo. Prav ta multiplikativni učinek prostovoljstva moramo dobro razumeti pri pripravi zakona in seveda kasneje pri njegovi izvedbi.
Država bo imela pri prostovoljstvu in njegovi usodi v prihodnje pomembno vlogo in to predvsem na področju zagotavljanja organizacijskih pogojev pa tudi pri zagotavljanju zmožnosti za prostovoljsko delo. Dejstvo je, da moramo poskrbeti tudi za ustrezno usposabljanje, za študij in prenos dobrih praks na različna področja, za dobro razumevanje uspehov na področjih, na katerih posamezne skupine ne delujejo in se lahko naučijo kaj od drugih. Seveda pa bo treba opustiti kakšne slabe navade, razvade, stereotipe, ki prostovoljstvo zapeljejo v slabo podjetništvo in včasih, na žalost, pod krinko splošne koristnosti, za katero se včasih skrivajo ozki in egoistični interesi posameznikov, omejijo prostovoljski učinek.
Spoštovane prostovoljke in prostovoljci, nisem prišel zato, da bi obširno razlagal, kaj bo v zakonu in kaj od njega pričakujem. Mislim pa, da je danes tak čas, da je prav, da se nekaj več besed o tem pove in, če bo vse po sreči, bomo čez leto dni že lahko govorili o izkušnjah v izvedbi. Močno bi si želel, da bi bilo tako in da bi bilo poslej čim več razprave o izvajanju nove ureditve.
Spoštovane prostovoljke in prostovoljci, hvala vam, da ste prišli na današnje srečanje. Upam, da se bomo srečali tudi prihodnje leto. Naslednje leto, 2011, bo evropsko leto prostovoljstva. Evropski svet in Evropski parlament sta to odločitev sprejela že leta 2008. Vsi pričakujejo, da bomo naslednje leto še posebej pozorni do prostovoljstva in da bomo v javnosti posvečali ozaveščenosti in dodani vrednosti prostovoljstva čim več pozornosti. Tu imamo priložnost narediti pomembne korake naprej in prihodnje leto bi bilo prav, da jih storimo in da se to tudi vidi.
V okviru programa evropskega leta prostovoljstva naj bi se vse članice Evropske unije posebej potrudile okrepiti prostovoljstvo, izboljšati njegovo kakovost in prostovoljstvu posvetili ustrezno pozornost tudi s priznanji in nagradami. To posebej velja za tiste države, ki niso imele prostovoljstva na osrednjem mestu socialne skrbi. Iskanje pravega ravnotežja med državo in samostojno iniciativnostjo prostovoljskih organizacij bo zanimivo vprašanje, pomembno vprašanje naše prihodnosti in ta prihodnost bo prihodnje leto imela svojo pomembno fazo. To pripovedujem zaradi tega, ker je prostovoljstvo še neizkoriščen potencial za naš socialni in gospodarski razvoj in za razvoj Evrope ter aktiven izraz participacije v civilni družbi, ki krepi tudi evropske vrednote, kot sta solidarnost in socialna kohezija. Prav od te participacije, od tega sodelovanja, od te vključenosti, od te nove okrepljene vloge veliko pričakujemo. Tudi zaradi kriznih časov, tudi zaradi nujnosti, da iz te krize izidemo. Prostovoljstvo je priložnost za učenje, za nabiranje izkušenj, pa tudi za zaposlitev. Naslednje leto bomo pregledali, kaj smo v preteklosti storili, in, upam, tudi že ocenili prve učinke Zakona o prostovoljstvu.
Kot vidite, sem prišel danes s sporočilom o tem, kaj delamo, in s pričakovanji, kaj nas še čaka. Ta pričakovanja niso veliko drugačna od lanskih, so pa bolj konkretna in bolj ambiciozna in pozval bi vas, da je tudi vaše delo tako.
In čisto na koncu, ker se približuje čas počitnic in dopustov, vam oba s soprogo želiva prijetno počitnikovanje in dopustovanje. To ste zaslužili. In, seveda, prihodnje leto vas vabiva na takšen sprejem, kot je letošnji. Upam, da nas bo enako veliko število in morda še malo več in da bomo skupaj proslavili, kar je proslaviti ob zaključni prireditvi natečaja Prostovoljec leta. Hvala lepa in še naprej vam želim prijetno počutje.