140. obletnica delovanja Glasbene matice Ljubljana

Ljubljana, 21.10.2012  |  govor

Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 140. obletnici delovanja Glasbene matice Ljubljana
Ljubljana, 21. oktober 2012


Spoštovani!

Dovolite mi, da začnem s citatom: ''Neutrudljivo delavni vodja zbora čitalniških pevcev gospod Vojteh Valenta je jako lepo misel sprožil, za katero se že delajo predpriprave, da se uresniči. Ta misel je ustanovljenje glasbene matice''. Tako je leta 1871 poročal časopis Slovenski narod in tako se je tudi javnosti predstavila pobuda za oblikovanje organizacije, katere 140. obletnico danes slovesno praznujemo. Če je bil namen društva, kot piše Slovenski narod, ''izdajati dobre muzikalije, podpirati skladatelje v vsakem oziru in posebno skrb imeti za to, da se slovenske narodne pesmi in napevi zbirajo,'' pa je njegovo oblikovanje kmalu postalo veliko več. Glasbena matica je poleg negovanja slovenske glasbene kulture in pesmi kmalu postala eden od dejavnikov dvigovanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti. ''Ker v pesmi je moč in tudi s pesmijo si branimo in ohranimo našo narodnost,'' je bilo sporočilo članov Glasbene matice.

Že 140 let je to vodilo pri delovanju Glasbene matice Ljubljana. Glasba, kultura in narodna zavest so besede, ki imajo v slovenskem prostoru izreden pomen. Glasba je temeljnega pomena za slovensko kulturo in slovenska kultura je eden temeljev slovenskega narodnega in državnega obstoja, identitete in prihodnosti. Slovenska nacija je nastala najprej kot kulturna nacija in velik del svojega zgodovinskega razvoja se je oblikovala s pomočjo kulturne ustvarjalnosti. Danes se naša navezanost na glasbo med drugim uspešno izraža v glasbenem izobraževanju, številnih odličnih glasbenih prireditvah in številnem glasbenem občinstvu.

Glasbena matica Ljubljana je v svojih 140 letih razvoja postala in ostala tista organizacija, ki lahko ponosno sporoča, da je dala in še vedno daje pomemben prispevek k ohranjanju slovenske kulturne identitete. Kmalu po nastanku je postala središče slovenske glasbene vzgoje, skrbela je za poklicne in ljubiteljske glasbenike ter začela zbirati slovenske ljudske pesmi in izdajati slovenske skladbe. Ustanovila je glasbeno šolo, pevski zbor, prvo Slovensko filharmonijo in konzervatorij ter s tem omogočila izobraževanje slovenskih poklicnih glasbenikov. Njen vpliv je segel v celoten slovenski kulturni prostor, povsod, kjer je obstajala vera v pomen glasbe za nacionalno identiteto in kulturno rast.

Skozi svojo pot je Glasbena matica Ljubljana preživela tudi težke trenutke, saj je bilo daljši čas njeno delovanje oteženo. Nov zamah je dobila pred 14 leti in danes povezuje dvesto članov, ki predstavljajo veliko skupnost slovenskih glasbenih ustanov in posameznikov. In z njimi ostaja zvesta svojemu poslanstvu: razvijati glasbeno ustvarjalnost. Prav ta pot, ki jo je prehodila Glasbena matica Ljubljana, v dobrih in tudi težkih trenutkih, je lahko vodilo za to, da tudi v času omejenih finančnih sredstev ohranimo voljo in motiviranost tudi na področju kulture. Kulturna in glasbena ustvarjalnost že delujeta v pogojih velikega odrekanja in potreben bo temeljit premislek, dober dialog, predvsem pa pametne odločitve o investicijah v kulturno delovanje v slovenskem prostoru. Naj se, tako kot pred 141 leti, ponovno sproži lepa misel, naj se udejanji in naj omogoči nadaljnji razvoj tudi tega dela slovenske kulture, za katerega v naš ponos že 140 let skrbi Glasbena matica Ljubljana.