Pogovor predsednika s predstavniki Slovencev v zamejstvu

Ljubljana, 7.2.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob slovenskem kulturnem prazniku sprejel predstavnike slovenskih narodnih skupnosti iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Ob tej priložnosti je predsednik organiziral tudi daljši pogovor s predstavniki slovenskih manjšin o skupnem slovenskem kulturnem prostoru ter o položaju in projektih Slovencev v zamejstvu.

Predsednik je uvodoma skupni slovenski kulturni prostor opisal kot idejo, ki daje aktualnost slovenstvu in slovenski kulturi in ki je v odločilni meri odvisna od posameznikov, ki skrbijo za razvoj kulture v tem prostoru. Poudaril je, da je za razvoj tega prostora ključnega pomena slovenščina. Na eni strani je spomnil na evropske projekte, ki omogočajo njeno uveljavljanje kot moderni evropski jezik, na drugi strani pa na prizadevanja za zagotovitev standardnih jezikovnih pravic, kot so dvojezični krajevni napisi ali uporaba slovenščine v upravi in šolstvu.

V nadaljevanju se je predsednik republike navezal tudi na aktualna politična vprašanja, ki so pomembna za razvoj slovenskega kulturnega prostora. Opozoril je, da se Republika Slovenija nahaja v določenem razvojnem krču, ki je posledica nasprotja med tradicijo postopnega uvajanja družbenih sprememb in potrebe po korenitejših reformah. Med vprašanji, ki so posredno povezana s slovenskim kulturnim prostorom, je izpostavil problematiko brezposelnosti mladih, ki vpliva na duhovno stanje mlade generacije, med bolj neposredno povezanimi pa vprašanje pojma in razumevanja kulture same.

Kultura ni samo umetnost, ki predstavlja najžlahtnejši del kulture, ampak je mnogo več, je poudaril predsednik Türk. Kot je pojasnil, gre za sistem vrednot, ki definirajo naše življenje in našo stvarnost v širšem pomenu besede. V pojem kulture po besedah predsednika spadajo tudi nekatere aktualne teme, kot sta vprašanji odnosov med različnimi vejami oblasti ter institucionalnega urejanja odnosov na področju kulture in financiranja umetniških dejavnosti.

Predsednik se je dotaknil tudi razvoja slovenskega kulturnega prostora v sosednjih državah. Kot pozitiven korak je omenil kompromis o dvojezičnih krajevnih tablah v Avstriji, ki se nadaljuje z razpravo o zakonu o narodnih skupinah. Na Madžarskem, ki je pred kratkim sprejela novo ustavo, je potrebno zagotoviti primerno interpretacijo avtohtonosti slovenske narodne skupnosti in na tej podlagi poiskati ustrezne praktične rešitve.

Arbitražni sporazum s Hrvaško je ustvaril novo klimo v meddržavnih odnosih in prispeval k bolj odprtemu obravnavanju položaja Slovencev, slovenščine in slovenske kulture na Hrvaškem. Tudi v Italiji je prišlo do določenega izboljšanja politične atmosfere, raven financiranja projektov slovenske narodne skupnosti pa se je kljub finančnim omejitvam ohranila.

Predsednik je v zaključku svojega nagovora poudaril pomen evropskih projektov, ki dajejo nove možnosti, in sklenjenih dvostranskih sporazumov, ki omogočajo razvoj obstoječih dejavnosti slovenskih narodnih skupnosti v posamezni državi.