Pogovor predsednika republike z dopisniki slovenskih medijev

New York, 25.9.2008  |  intervju

Pogovor predsednika republike dr. Danila Türka z dopisniki slovenskih medijev po nastopu v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov


Novinarka: Gospod predsednik, glede na aktualno dogajanje doma, konec volitev, bi lahko s kakšno napovedjo rekli, komu boste podelili mandat za sestavo nove vlade?

Predsednik republike: Volitve so resna zadeva, pokazale so, da volivke in volivci resno in kritično jemljejo to svojo demokratično priložnost in da so jo izkoristili. Sedaj je čas za politike, da se izkažejo, kajti trenutki poraza in trenutki zmage predstavljajo največji test za politike. Skrbno moramo brati vse, kar se te dni omenja v javnosti v zvezi z volitvami. Moram reči, da opažam tudi nekaj zamerljivosti in nekaj drugih lastnosti, ki niso dobre za demokracijo. Tudi v takih situacijah, kot je zdaj, je treba ohraniti občutek za dolgoročno
vizijo in sodelovanje. Zavzel bi se za to, da se na ta način vodijo vse razprave, hkrati pa je treba počakati, da bodo rezultati dokončni in uradni in da se potem vodijo pogovori o vseh nadaljnjih odločitvah, ki so potrebne za konstituiranje parlamenta in za določitev mandatarja.

Novinarka: Vendar je najbrž treba iz vaših besed razbrati, da razmišljate o tem, da boste mandat vendarle podelili zmagovalcu volitev?

Predsednik republike: Glede zmagovalcev in poražencev bi rekel tako: od antike naprej je znano, da kdor ne zna prenesti poraza, ne zasluži zmage. Kdor je pridobil zmago, mora izkazovati velikodušje, primerno zmagi. Skratka, vse to so stare stvari in vse to je tudi za nas aktualno. Pri nas v Sloveniji na žalost pri volitvah zadnjih let, kolikor sem jih lahko spremljal, nismo imeli ljudi, ki bi znali dobro prenesti poraz in iz tega so izšle določene težave. Želim si, da tega letos ne bi bilo in da bi se pogovarjali resno, brez etiketiranja, brez teorij o zarotah in na način, ki bi omogočil resnično eno dobro sodelovanje za naprej.

Novinar: Gospod predsednik, po precej dolgem času, no, ne ravno precej, je Slovenija prišla na dan z eno pobudo v Združenih narodih, glede reforme varnostnega sveta. Lahko malo podrobneje razložite drugo točko ?

Predsednik republike: Poglejte, ta pobuda ni čisto nova, kajti o državah z bolj pogosto rotacijo se je večkrat govorilo. Novost tega predloga je, da kombinira vse tri kategorije, se pravi države, ki bi bile stalne članice, države, ki bi bile redne nestalne članice, in države, ki bi rotirale bolj pogosto. Že sedaj prihaja do bolj pogoste rotacije nekaterih držav, ki imajo večjo vlogo pri zagotavljanju mednarodnega miru. Večje države so bolj pogosto v varnostnem svetu kot druge. Pri tem predlogu gre za to, da se poskuša narediti sistem, pri katerem bi bila ta bolj pogosta rotacija organizirana. Ker pa bi bilo skupno število sedežev v varnostnem svetu povečano, bi bilo tudi za ostale nestalne članice potem kandidiranje lažje. Če imate več sedežev, je seveda konkurenco lažje organizirati.

Novinar: Če prav razumem, to pomeni, da ta kategorija, te države, vsake dve leti, potem pa dve leti pavze in potem še enkrat dve leti … ?

Predsednik republike: Tako je, če bi Generalna skupščina izvolila, na primer, 12 držav za 12 let za to pogostejšo rotacijo, potem bi teh 12 držav rotiralo v tej svoji kategoriji, šest držav v vsakem mandatu. Generalna skupščina bi se čez 12 let ponovno vprašala, ali so to prave države in ponovno izvedla volitve. Na čisto tehnični ravni si je možno zamisliti mehanizem, ki bi to omogočal, vprašanje pa je ali je to politično možno. Tega pa seveda ne bomo vedeli, če ne bomo poskusili. Zato je treba dati kakšen predlog in potem videti, kaj iz tega nastane.

Novinar: Tretja kategorija, osem držav, tako po istem sistemu, kot je po sedanjem sistemu Združenih narodov … Ali ste kaj govorili o tem, govorilo se je, da je zdaj, naslednjič na vrsti za generalnega sekretarja vzhodnoevropska skupina, ker je bila prej azijska. Govorilo se je, ker vzhodno evropska še nima generalnega sekretarja. Ali se je kaj o tem govorilo v teh dneh?

Predsednik republike: Te dni nisem opazil teh razprav. Upoštevati morate, da je sedanji generalni sekretar šele dobro začel, za sabo ima dve leti dela, ki sta bili zahtevni in ne bi bilo prav, da se to kakorkoli moti s kakršnimikoli razmišljanji o nadaljevanju.

Novinar: Ampak vaše načelno mnenje o tem je, da je »fer«, da pride vzhodnoevropski …?

Predsednik republike: Prav gotovo. Če so se Združeni narodi v praksi že opredelili za neke vrste implicitno geografsko rotacijo, ki ni predpisana in formalizirana, potem bi bilo prav, da jo tudi v bodoči praksi upoštevajo. Ne bi bilo »fer«, da vse regionalne skupine prispevajo generalnega sekretarja, ena pa ne. S tega stališča se mi zdi, da bi bilo to prav, ampak kot rečeno, zdaj ni čas za razprave o teh stvareh.

Novinar: Ste imeli v predlogu za dodatnih šest stalnih članic Varnostnega sveta v mislih konkretne države?

Predsednik republike: Seveda sem jih imel, ampak to niso stvari, o katerih bi lahko veliko povedal, kajti ve se, katere države kandidirajo za ta položaj, ve se tudi, da je v Afriki interes za dve stalni članici. Ve se tudi, da bi bilo prav, da se te stalne sedeže v tem primeru razdeli tako, da je eden od njih na voljo za arabski svet … Skratka, številka šest omogoča rešitev več problemov, ki ta čas onemogočajo sporazum o novih stalnih sedežih. Po mojem mnenju je pet premalo, šest bi bilo pa ravno prav.

Novinar: Ste o tem govorili tudi z generalnim sekretarjem v nedeljo?

Predsednik republike: Ne, o tem konkretno nisva govorila in tudi ta pogajanja niso stvar generalnega sekretarja. Vsi generalni sekretarji do sedaj so bili zelo previdni in niso dajali lastnih predlogov, ampak so vedno prepuščali pogajanja državam ali pa kakšnim ekspertnim skupinam, ki so naredile predloge, in se je potem državam na ta način pomagalo.

Novinar: Zdaj, v teh dneh, je sedem držav predlagalo popolno prepoved jedrskih poskusov na Zemlji, tudi nekatere članice Nata so med njimi. Bi bilo dobro, da je med njimi tudi Slovenija?

Predsednik republike: Popolna prepoved jedrskih poskusov je že uzakonjena, saj je tu konvencija iz leta 1996, t.i. Konvencija o popolni prepovedi vseh jedrskih poskusov, ki še ni ratificirana povsod. Ta konvencija je bila velik uspeh in upam, da se bodo zbrale potrebne ratifikacije. Mislim pa, da je na nuklearnem področju tudi precej razpravljanja v smislu odprave jedrskega orožja. Opozoril bi na iniciativo nekdanjih državnih sekretarjev ZDA in nekdanjih obrambnih sekretarjev, med njimi so tudi npr. Henry Kissinger, James Baker, potem npr. od obrambnih sekretarjev William Perry, ki se vsi zavzemajo za odpravo jedrskega orožja, kajti njegov obstoj v bistvu ogroža varnost. To so ti gospodje v svojih zrelih letih ne samo spoznali, ampak tudi pripravljeni javno zastopati. Gre za zelo zanimive in pomembne iniciative in na žalost ne dovolj opažene ob vseh drugih problemih, ki ta čas obstajajo.

Novinar: Vloga Slovenije?

Predsednik republike: Slovenija se bo v prvi vrsti spraševala po svojih mednarodnih povezavah, kako se ta problem razume v okviru Evropske unije, v okviru Nata in ta razprava je potrebna. Kot veste, sem se jaz pred desetimi leti zavzemal, preden je bila Slovenija članica Nata, za precej energičen pristop k temu vprašanju, za katerega mislim, da bo slejkoprej prišlo nazaj z veliko energijo pred celotno mednarodno skupnost. V diplomaciji je treba imeti potrpljenje, tako da, če kakšna dobra stvar ne gre prvič, bo šla pa drugič.

Novinar: Če lahko še eno vprašanje obrnem na volitve. Če sem prav razumel vaš komentar, po vašem mnenju ni dvoma o tem, kdo so zmagovalci in kdo so poraženci ?

Predsednik republike: Vsake volitve prinašajo s seboj situacijo, ko se nekateri počutijo poražene, drugi pa se počutijo zmagovalci. To je psihološka situacija. Končni, numerični izid bo znan po tem, ko bodo objavljeni uradni rezultati, in takrat bo možno tudi kaj bolj preciznega reči o tem. Že sedaj pa se nekako ta mentaliteta poraza in zmage čuti pri nekaterih politikih in zato sem želel tudi opozoriti, da pustimo to ob strani in da pogledamo, kako bi te velike projekte, ki so jih stranke predlagale pred volitvami, spravili v življenje.

Novinar: Jaz sem dobil vtis, da kljub vsem prizadevanjem, se je govorilo o nečem drugem, da je v ozadju še vedno prisotna ta ameriška finančna kriza. Povejte mi, če imam pravilen vtis, pa tudi na vašem programu sem videl, da imate srečanje s predstavniki dveh investicijskih bank, ki so še uspele obstati v državi, Goldman Sachs?

Predsednik republike: Danes imam sestanek s predstavniki Goldman Sachsa. Ta sestanek je bil dogovorjen že pred mesecem in pol, preden se je pričakovalo tak izbruh finančne krize. Seveda me zelo zanima, kako pri Goldman Sachsu vidijo to ameriško finančno krizo in globalno finančno situacijo. Je pa tako, da je v Združenih narodih težko o tem razpravljati podrobneje. To so zadeve, ki zahtevajo zelo temeljito ekonomsko analizo. Jaz sem finančno krizo omenil v svojem govoru, nisem pa šel v podrobnosti, ker tudi splošna razprava Generalne skupščine ni pravo mesto in pravi čas za to. Opozarjam na jesensko zasedanje Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada, v Generalni skupščini bo tudi drugi odbor obravnaval svetovna gospodarska vprašanja. Skratka, o tem bo treba poglobljeno razpravljati to jesen in potem tudi ugotoviti, kakšni ukrepi so potrebni za to, da se ta finančna kriza ne bi pretirano poglobila.

Novinar: Vendar prihaja do krize zaupanja ....

Predsednik republike: Včeraj je brazilski predsednik citiral nekega uglednega brazilskega ekonomista, ki je rekel, da se mu ne zdi pravično, da se profiti privatizirajo, izgube pa socializirajo. Mislim, da je to pomembno izhodišče, ki bo moralo dati misliti mnogim po svetu.