Intervju za časopis S podeželja.si
Ljubljana, 15.10.2011 | intervju
Kmetijstvo in podeželje sta del naše skupne kulturne dediščine
Novinarka: mag. Anita Jakuš
Kmetijstvo je ena od najstarejših vsebin občečloveške kulture, saj izkazuje naš odnos do kultiviranja zemlje in naravnega okolja, s tem pa tudi do kakovosti našega bivanja, ste poudarili na sejmu v Gornji Radgoni ter med ključnimi cilji slovenske strategije razvoja kmetijstva izpostavili ustrezno prehransko varnost, tržno uspešnost in okoljsko primernost kmetijstva ter obenem tudi vsestranski razvoj našega podeželja.
Kako kot predsednik države vidite sliko slovenskega kmetijstva in podeželja?
Veliko potujem po Sloveniji in vsako leto obiščem tudi radgonski kmetijsko-živilski sejem Agra. Dogajanje v slovenskem kmetijstvu stalno spremljam in mislim, da napredujemo. Zelo dobro se mi zdi, da je letos prišlo do dogovora v pšenično-žitni verigi, do povezovanja vseh dejavnikov v kmetijstvu ter tudi v pekarski industriji. V tem je pomembno sporočilo za vse na področju kmetijstva. Posebej pa bi rad poudaril, da je treba kmetijstvo in podeželje obravnavati skupaj, kot del naše skupne kulturne dediščine, za katero moramo skrbeti. Podeželje je pomemben vidik varovanja in kultiviranja našega okolja, skrb za podeželje je neločljiva od kmetijstva kot gospodarske panoge. Podpirati moramo vse tiste oblike življenja in dela na podeželju, ki lepšajo našo deželo, ki skrbijo za to, da se proizvodnja hrane zagotavlja v čim večji meri, da se krepi samopreskrba in da bo naše podeželje v prihodnje še prijaznejše in še lepše, kot je danes.
Kje na našem podeželju in kmetijstvu se po vašem mnenju za zdaj kažejo največje razvojne priložnosti?
Menim, da je to na področjih pridelave zelenjave in oskrbovanja Slovenije z lastno zelenjavo, kajti tu nam je članstvo v Evropski uniji prineslo konkurenco zelenjave slabše kakovosti, ki jo uvažamo. Zbrati je treba vse sile, da razvoj obrnemo v nasprotno smer, da okrepimo povezovanje v kmetijstvu in trgovini, da bi povečali samopreskrbo in uvedli tudi kakšno inovativno spremembo. Na primer, v Prekmurju bi lahko razvijali rastlinjake za pridelavo zelenjave v veliko večji meri, kot nam to uspeva zdaj. Take rešitve so mogoče tudi v drugih delih Slovenije, ampak mislim, da bi zlasti v Prekmurju lahko bilo tega več.
Kaj bi v zdajšnjem kriznem času sporočili slovenskim kmetom in podeželanom?
V kriznih časih se ljudje še bolj zavemo svoje povezanosti z zemljo, ki je najbolj izrazita vsebina našega odnosa do domovine. Zdi se mi, da se ljudje danes tega bolj zavedamo kot v kakšnih drugačnih časih, in mislim, da mora to slovenskim kmetom in podeželanom dati dodatno samozavest. Življenje na deželi je lepo, z razvojem prometne infrastrukture je postalo tudi bolj povezano z življenjem v mestih in veliko ljudi, ki jih tudi osebno poznam, je obnovilo domove svojih prednikov na podeželju. To je po mojem mnenju zelo dobrodošlo.
Naslednje leto slovensko zadružništvo praznuje 140 let uspešnega delovanja. Prav tako je leto 2012 razglašeno za mednarodno leto zadrug, kjer ste prijazno sprejeli častno pokroviteljstvo nad dogodkom. Kaj za vas pomenijo zadruge, ki v svoji organiziranosti združujejo vrednote demokratičnosti, poštenosti, solidarnosti, pravičnosti in družbene odgovornosti ter so v današnji družbi lahko pomemben sooblikovalec njenega razvoja?
Omenili ste vse vrednote, ki so pomembne za naše zadružno gibanje in tudi za prihodnost kmetijstva. Želel bi, da bi bile zadruge čedalje bolj vodilna sila razvoja našega kmetijstva.
Kako poteka običajen delovni dan predsednika Republike Slovenije?
Zelo različno, vsak dan se razlikuje glede na obveznosti, ki jih imam. Dan navadno začnem s pogovori s svojimi sodelavci v uradu, pregledom poročanja v medijih, nadaljujem pa z uradnimi sestanki, s sprejemi tujih delegacij, večkrat tudi z obiski občin. Mislim, da sem aktiven predsednik, kar pomeni, da sem veliko na terenu, med ljudmi in v pogovorih z njimi skušam ujeti utrip naše države in vsakdanjega življenja. Zvečer večkrat obiskujem kulturne prireditve.
dr. Danilo Türk osebno
Družina?
Soproga Barbara in hči Helena.
Kaj radi berete?
Veliko berem strokovno literaturo, pravniško, politično, ekonomsko in drugo, povezano z mojim delom. Rad berem tudi leposlovje, vendar mi za dobro literaturo včasih zmanjkuje časa. No, moram reči, da sem pred kratkim naletel na zanimivo knjigo o življenju apostola Pavla, ki jo je napisal francoski avtor Alain Decaux in je prevedena v zelo lepo in živahno slovenščino.
Kam najraje greste?
Kadar imam prosti čas, grem rad na nordijsko hojo bodisi na Rožnik ali pa v kakšne gozdove v Sloveniji.
Domače živali?
Krškopoljski prašič, tega poznam še iz otroštva, ko sem poletne počitnice preživljal na kmetiji starih staršev na Krškem polju. Tam sem se vživel v poletna opravila na kmetiji – zlasti v pomoč pri košnji in žetvi.
Vaši hobiji?
Klasična glasba, branje knjig.