Predsednik republike ob mednarodnem dnevu gluhih

Ljubljana, 17.9.2011  |  govor

Slavnostni nagovor predsednika republike dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob mednarodnem dnevu gluhih in 80. obletnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem
Ljubljana, 17. september 2011


Spoštovani zbrani,
spoštovane udeleženke in udeleženci te lepe in pomembne slovesnosti ob 80. obletnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih v Sloveniji,

v veliko čast si štejem, da ste me povabili na današnjo slovesnost. Vesel sem bil povabila in rad bi se vam najprej zahvalil za vašo pomoč. Kot veste, sem pogosto gost vašega televizijskega studia, kjer ste mi velikokrat pomagali narediti odlične posnetke raznih nastopov, ki jih imam, in kjer z znakovno govorico pomagate prevajati moje nagovore in sporočila. Res hvala lepa. To je plemenita pomoč.

Rad sem se udeležil tudi mnogih razstav, ki ste jih organizirali gluhi in naglušni. Imate izjemno bogato dejavnost, ki vas bogati in vas je naredila razpoznavne kot dobro organizirano in zaupanja vredno organizacijo. Na današnji slovesnosti smo videli majhen del, ampak estetsko, umetniško zelo lepo predstavljen del kulturnega izročila in kulturne ustvarjalnosti, ki jo imate.

Glasilo Iz sveta tišine praznuje že 30 let. Za nekatere je to nenadomestljivo čtivo, saj najdejo v njem veliko sporočil in informacij, ki izboljšajo kvaliteto življenja. Vsem sta poznana tudi vaš televizijski studio in spletna televizija za gluhe. To sta programa, ki omogočata 24-urno dostopnost informacij. Še posebej cenim, da je televizijska oddaja Prisluhnimo tišini, ki je po tridesetih letih ena starejših oddaj na javni televiziji. Želim si, da bi bilo tovrstnih programov še več, da bi bilo več storjenega na javni televiziji, da bi bil znakovni jezik bolj pogosto uporabljen in da bi bile pogovorne oddaje – vsaj v ponavljanju – v celoti, ne samo izbrane, dostopne tudi z znakovnim jezikom.

Ste ena najstarejših organizacij v Sloveniji, ki je nastala na pobudo uglednih posameznikov in ljudi, ki so gluhim pomagali izboljšati življenje in pogoje za delo, da bi se lahko gluhi in naglušni sami preživljali. Začetki društva gluhih segajo v obdobje po I. svetovni vojni, ko je postala družba bolj humana in se začela zavedati skrbi za invalide.

Danes je vaša organizacija zelo razvejana, saj je vanjo vključenih 13 društev, ki delajo v lokalnem okolju in vključujejo več kot 5.000 aktivnih članov. Za mnoge gluhe in naglušne so ta društva njihov drugi dom. V društvih najdejo vsestransko pomoč, ki ni namenjena le gluhim in naglušnim, ampak tudi družinskim članom, prijateljem in znancem. Zveza razvija vsesplošni koncept pomoči in sodelovanja, tako s pomočjo društev kot tudi lokalnih skupnosti. Društva črpate moč v svojem poslanstvu, v ideji prostovoljstva, zelo pomembni, temeljni ideji, ki v današnjih razmerah močno krepi vrednote te družbe.

Množica socialnih programov v okviru vaše zveze ponekod že nadomešča institucije, ki bi morale nuditi več pomoči ljudem z okvaro sluha. Pomembno je, da se čimveč teh dejavnosti razvija v okviru zveze, v okviru civilne družbe. To pa ne sme pomeniti, da bi javna pomoč bila zaradi tega kaj manjša. Nasprotno, javna pomoč mora slediti razvoju dejavnosti v civilni družbi. Ena najpomembnejših nalog je, kot sem dejal, razvoj slovenskega znakovnega jezika, tudi z raziskovanjem novih besed in kretenj, izdajo učbenikov in slovarjev. To so pomembni dosežki in pomoč ljudem z okvaro sluha.

Vse to sem omenil zaradi tega, ker menim, da današnji čas zahteva več humanosti, več solidarnosti in da so to pomembne vrednote pa tudi izhodišča za urejanje življenja vseh državljanov, še posebej invalidov seveda, ampak vseh državljanov, in zaradi tega jih moramo gojiti prav vsi.

V naši državi smo na normativni ravni razmeroma dobro poskrbeli za invalide. Imamo primerno zakonodajo, ki se opira na mednarodne konvencije, vključno s Konvencijo o pravicah invalidov. Sprejeli smo načelo "nič o invalidih brez invalidov". Seveda to načelo moramo uporabljati, uvajati v našo vsakdanjo prakso na vseh ravneh, v vseh okoljih, tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.

Lansko leto je bil sprejet Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki ureja mnoga vprašanja s tega področja. Omeniti moramo seveda tudi Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002, ki je bistveno olajšal in izboljšal možnost gluhih za sporazumevanje. Vsi pa vemo, da zakonodaja ni dovolj in da bi bilo treba v zvezi z njo storiti še marsikaj, in da so pomembne predvsem konkretne možnosti in zagotavljanje priložnosti in ustreznih pogojev za delo in življenje invalidov.

Omenil sem pomen medijev. Ta je izjemno velik, zato ga omenjam še enkrat. Znakovni jezik na televiziji mora postati bolj razširjen. To ne pomeni, da smo nezadovoljni s tem, kar imamo. To pomeni, da vemo, da je možno storiti več. 80. obletnica je priložnost, da se sporazumemo o tem, da bomo storili kaj več, in sam sem pripravljen sodelovati v tem prizadevanju.

Ključni problem, kot vemo, je dostop do informacij, do odprtih možnosti komunikacij in sodelovanja z drugimi. Izjemno pomembno vprašanje pa je tudi izobraževanje, ki mu moramo posvetiti več pozornosti. V naš sistem bi moral bolje vključiti in organizirati skrb za gluhe, zlasti na univerzitetni ravni. Podatki o številu gluhih, ki študirajo na naših univerzah, niso dobri. To bi se dalo in tudi moralo spremeniti.

Če verjamemo, da je na izobraževalnem področju veliko storjenega na ravni osnovnih in srednjih šol, če to verjamemo, pa tudi tu potrebujemo kakšno spremembo, pa prav gotovo ne moremo verjeti, da je položaj dober na univerzah. Tu bi morali storiti več in morali bi se potruditi za to, da bi bolje uporabljali sodobne tehnologije pri pouku in študiju, tako da bi bili manj odvisni od govorjene besede in da bi bolje omogočali gluhim, da študirajo na visoki ravni. Kajti v prihodnosti bo samo tak študij, samo izobraževanje zagotovilo kvalitetna delovna mesta in kvalitetno zaposlovanje. Tudi na področju zaposlovanja ne moremo biti zadovoljni. Vendar vedeti moramo, da je pot do napredka samo preko izobraževanja. Zato je izobraževanje tudi kritičnega pomena za uspešno zaposlovanje.

Dovolil sem si poseči v ta konkretna vprašanja v govoru ob tej slovesnosti, ker mislim, da takšna slovesnost ne more miniti brez jasne opredelitve problemov, ki jih še imamo in pri katerih se moramo še potruditi. Ta konkretna vprašanja in pogoji za neodvisnost in samostojnost gluhih se vedno nanašajo na to, ali so komunikacijska sredstva dostopna v znakovnem jeziku, ali je govor podnaslovljen, ali imamo zadostno število komunikacijskih središč in klicnih centrov, preko katerih se gluhi pogovarjajo s slišečimi, ali imamo šolanje, še enkrat poudarjam, šolanje na vseh ravneh zagotovljeno na način, ki bo omogočil izobraževanje gluhih, ali je ustrezno poskrbljeno za starejše gluhe in naglušne, njihov svet tišine ni vedno prijeten.

Vse to so spoznanja, ki pomenijo tudi izziv in nalogo za naprej. V 80 letih ste veliko naredili. Veliko dela je še pred vami. Kot je povedal predsednik ljubljanskega društva, borili se boste in mnogi se bomo borili skupaj z vami. Spomnim se gluhe dijakinje v neki srednji šoli, ki je zaključila svoj nagovor s stavkom: "Hvala, da ste me poslušali, čeprav me niste slišali." Najpomembneje je, da smo jo razumeli, da smo se lahko pogovarjali na njen način, da smo se razumeli.

Čestitam vam ob mednarodnem dnevu gluhih in ob vaši obletnici organiziranega delovanja, za vse dosežke, ki jih že imate. Bodite ponosni na pomembno delo, ki je že opravljeno. Bodite ponosni na svoje prostovoljstvo, na predanost, na prepričanost v vaše poslanstvo. Skrbite tudi sami za čim boljše informiranje in izobraževanje članov vaše organizacije. Še enkrat, hvaležen vam bom, kadar mi boste dovolili uporabljati vaš studio za razne nagovore, ki jih pripravljam in ki služijo ne samo vaši organizaciji, ampak vsej slovenski javnosti. Skrbite za to, da bodo tudi socialni programi čimbolj občutljivi za posebne potrebe gluhih.

Hvala vam še enkrat za delo, ki ste ga opravili. Ampak kot vidite, ob vsaki čestitki se takoj postavi vprašanje, kaj je treba še postoriti. Zato je tudi ta 80. obletnica začetek, s katerega bomo opravili vse tiste naloge, ki še niso bile opravljene doslej. Energijo imamo, energijo imate zlasti vi in tudi znanje imate. Uporabimo vse to za dobro vaših članov, za dobro vseh invalidnih oseb v Sloveniji in za dobro celotne naše družbe.

Hvala lepa in čestitke še enkrat.