Novinarska konferenca o aktualnih temah

Ljubljana, 15.12.2009  |  intervju

Novinarska konferenca predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka o aktualnih temah
Ljubljana, 15. december 2009


Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan in lepo pozdravljeni na tem pogovoru. Zahvaljujem se vam, da ste prišli v tako lepem številu. Povabil sem vas, da bi se pogovarjali o aktualnih vprašanjih. Zato bo večina časa posvečena vprašanjem, ki jih imate in na katera bom poskušal odgovoriti. Preden pa dam besedo vam, bi rad povedal naslednje - gotovo je med aktualnimi vprašanji tega trenutka tudi tisto, ki je povezano z razpravo, ki se ta čas vodi okrog odlikovanj, ki sem jih podelil ob 20. obletnici akcije Sever. Zato bi rad uvodoma povedal nekaj o ozadju oziroma o tem, kako je do teh odlikovanj prišlo.

Približno leto dni je, odkar sem imel kontakt - ki ga imam sicer precej redno - s predstavniki organizacije Sever, veteranske organizacije miličnikov in policistov, ki so mi povedali, da želijo letos, ob 20. obletnici nekoliko bolj poudariti pomen, ki ga je imela akcija Sever za obrambo varnosti ljudi in Slovenije leta 1989 in ki je na ta način tudi zavarovala procese, ki so naposled privedli do osamosvojitve Slovenije. V teh kontaktih sem prepoznal občutek, da je bila do sedaj ta akcija večkrat nekoliko podcenjena, mogoče celo malo odrinjena, mogoče tudi ni bilo dovolj pozornosti, bila je premajhna pozornost, ne bom rekel ravno utišanje, ampak premajhna pozornost. Moja ocena je, da je prav, da tej akciji in ljudem, ki so jo vodili, izrečemo potrebno priznanje. Zato sem že zelo zgodaj sprejel, da bom na svečanosti, ki so jo za ta namen pripravljali, nastopil kot slavnostni govornik in ko so mi dali predloge za odlikovanja, sem jih tudi sprejel. Kot rečeno, organizacija Sever mi je dala predloge za tri odlikovanja, za gospoda dr. Tomaža Časa, za Tomaža Ertla in za Leopolda Jesenka - tri vodilne ljudi notranjega ministrstva, ki so to akcijo vodili in ki so po prepričanju organizacije zaslužni, da se jim da odlikovanje. Odlikovanje, za katerega sem se odločil, je Srebrni red za zasluge. To je odlikovanje, ki se po našem zakonu o odlikovanjih daje za zasluge na obrambnem in varnostnem področju. To bi rad posebej poudaril, ker mislim, da izbor odlikovanja tudi pove veliko o tem, za kakšne vrste zasluge gre in za kakšne vrste razloge za odlikovanje gre. To odlikovanje sem podelil 30. novembra in to sem storil, kot sem že tudi javno povedal, po skrbnem premisleku. Skrben premislek pa je vključeval tudi vse te elemente, ki sem jih ravnokar na kratko povzel. Se pravi - dejstvo, da je bil predlog dan s strani organizacije Sever in da je tudi to odlikovanje bilo izbrano na tak način, ki odraža naravo akcije, za katero se odlikovanje daje.

Toliko mislim, da je prav, da povem kot dodatno informacijo, ki je v zadnjem času nekoliko v ozadju, lahko pa ste opazili, da so predstavniki organizacije Sever in veteranskih organizacij tudi sami večkrat v svojih javnih nastopih na to opozorili. Razprava, ki se je vodila po podelitvi odlikovanja, je bila raznovrstna in je tu ne želim posebej komentirati. Vašim vprašanjem bi prepustil izbor, kateri vidiki te razprave vas posebej zanimajo in kaj bi v tej razpravi bilo vredno, da bolj poglobljeno obravnavamo. Povedal bi vam še to - verjetno so vam zdaj razdelili tudi tiskovno sporočilo, ki sem ga dal na spletno stran urada predsednika republike pred nekaj časa in ki izraža določeno začudenje spričo izjav Evropske ljudske stranke. Te izjave ne vključujejo nobenih razlogov, za kaj je bilo to odlikovanje podano, hkrati pa se nanašajo na vidike, ki niso relevantni s stališča tega odlikovanja in o katerih imam svoje mnenje, ki sem ga seveda v tem tiskovnem sporočilu tudi povedal. Toliko za uvod, sedaj pa vas prosim, da mi vi postavite vprašanja, ki pa se lahko dotikajo tudi kakšnih drugih tem, ne samo te.

Mirko Mayer, Svet na Kanalu A: Torej, predsednik, najprej bi vas prosil za en komentar izjav Janeza Janše. Obtožuje vas kršenja ustave, razmišlja celo o neke vrste "impeachmentu" oziroma ustavni obtožbi, pa me zanima ta komentar. Nanizal bom še nekaj še nekaj vprašanj, da ne bi bil predolg. Nekatere reakcije JBTZ ste pred časom označili za čustvene. Ali razumete tudi to reakcijo s strani evropskih ljudskih strank - tudi konec koncev Angele Merkel med njimi - tudi kot čustveno ali kaj drugega? Potem, ali ima ta odmev znotraj Evropske unije lahko kakršne koli posledice na vašo mednarodno kariero? Veliko se je govorilo o tej kandidaturi za generalnega sekretarja OZN? Pa še dve, zadnji vprašanji - Štefan Falež, ni ga pač več med nami, zakaj je bil ta predlog dve leti na vaši mizi, če je bil npr. predlog za gospoda Ertla en mesec? Pa Nekrep, ali nameravate na poziv staršev se kakorkoli konkretno angažirati? Hvala.

Dr. Danilo Türk: No jaz vas bom prosil, da ta vprašanja ponovite, ker si jih nisem vseh zapomnil in ki so zelo raznovrstna. Rekel bi pa takole - moja prva ocena drži še danes. Reakcije so čustvene, reakcije so ostre in tisto kar me je presenetilo, je pomanjkanje določene spravljivosti in pripravljenosti priznati zasluge, ki so povsem realne zasluge. To odlikovanje je bilo dano ljudem za čisto konkretno akcijo. To ni bilo dano za življenjsko delo, ampak za konkretno akcijo, za katero mislim, da je prav, da jo vsi priznamo kot pomemben dogodek, kot pomemben mejnik v procesu osamosvajanja Slovenije in tudi na koncu koncev posredno v demokratizaciji Slovenije. S tega stališča se mi zdijo te reakcije nekoliko čustvene, ostre in parcialne in ne izkazujejo potrebne pripravljenosti na trezno razpravo, na vsestransko upoštevanje okoliščin in na to, da bi v teh razpravah nastopali tudi malo bolj spravljivo. Toliko o reakcijah, ki so bile pri nas.

Kar zadeva omembo raznih ustavnih postopkov, bi rekel takole - v demokratični državi so vedno na voljo vsi ustavni postopki, vsi demokratični postopki so na voljo. Vprašanje pa je, ali so smiselni.

Kar zadeva vprašanje Evropske ljudske stranke - omenil sem že in vi boste to lahko videli v tiskovnem sporočilu, da so ta stališča oziroma te izjave, ki so bile dane konec prejšnjega tedna, predvsem selektivne in to v bistvu niti ne preseneča. Politične stranke načeloma niso ravno zelo kredibilni dejavniki zgodovinske resnice ali celovite in objektivne obravnave človekovih pravic. Imajo svoje politične cilje, imajo svoje politične prijatelje in to se seveda v izjavah političnih strank vidi in to velja tudi za Evropsko ljudsko stranko. Zaradi tega sem ocenil, da je prav, da dam svoje tiskovno sporočilo, na katerem opozarjam na vidike, ki so dejansko odločilni za razumevanje tega odlikovanja in ki so čisto drugje od tistih, o katerih govorijo ta sporočila in te resolucije. In teh resolucij je bilo zelo veliko. Ne vem, kako temeljita je bila razprava o njih, tudi ne vem, ali je Angela Merkel dala kakšno izjavo o tej zadevi. Tako daleč nisem seznanjen, da bi kakšne takšne izjave bile.

Kar zadeva vaše vprašanje glede - kako ste že to postavili, moje kariere ali kako - s svojo kariero sem izjemno zadovoljen. Sem predsednik republike. To je najvišja možna funkcija, ki jo lahko človek v življenju doseže. O nobeni drugi kandidaturi ne razmišljam, o nobeni drugi funkciji ne razmišljam. Pač pa moram to funkcijo, ki jo imam, opravljati pravilno. In pravilno opravljanje te funkcije zahteva, da spoštujem, da tudi priznam prispevek, ki ga imajo in ki so ga dali tisti, ki so bili dostikrat zapostavljeni. To je bilo pomembno pri mojem odločanju in to je bilo tudi jedro mojega razmišljanja o tem odlikovanju. Opozoril bi še enkrat - odlikovani so bili trije odlični ljudje za akcijo Sever in odlikovani so bili z odlikovanjem, ki se daje za zasluge pri obrambi in varnosti. Potem ste imeli še nekaj vprašanj ...

Mirko Mayer: Za gospoda Faleža, pa še ta primer Nekrep.

Dr. Danilo Türk: Dobro, najprej bi glede gospoda Faleža rekel naslednje - predlog je bil podan v času mojega predhodnika, dr. Janeza Drnovška, in ni doživel končne odločitve. Ob vsaki spremembi mandata predsednika, vključno s tem, kadar nastopi novi predsednik republike, se predlogi za odlikovanja obnovijo. To predlagatelji odlikovanj vedo. In njihove reakcije so različne. Nekateri obnovijo te predloge, drugi pa ne. V tem primeru ni bilo obnovitve predloga, zato sem se jaz v letošnji jeseni odločil, da bom, potem ko predlagatelji tega predloga niso posebej obnavljali, odlikovanje dal na svojo lastno pobudo. Kot sem že ob neki priložnosti povedal, sem pokojnega gospoda Faleža poznal, z njim sem tudi imel priložnost sodelovati. Izjemno sem ga cenil kot človeka velikih obzorij, kot človeka, ki je veliko naredil za Slovenijo in bi mu rade volje dal tako odlikovanje. Kakorkoli, tega obnovljenega predloga ni bilo, zato sem se letos jeseni odločil, da to ob primerni priložnosti storim. Na žalost nas je tu prehitela bolezen in smrt gospoda Štefana Faleža. Meni je tega zelo žal in sem tudi dal ustrezno javno sporočilo, ko sem zvedel za ta žalostni dogodek. Moram pa reči, da sem Štefana Faleža srečeval v preteklosti kot zelo živahnega človeka, polnega življenja in moram povedati, da me je ta novica o njegovi smrti tudi presenetila.

Kar zadeva zadnje vprašanje, ki ste ga postavili, primer Nekrep - jaz sem javno povedal in tudi ob raznih priložnostih različnim organom, ki delujejo na področju zdravstva, da sem zaskrbljen, kadar dobivamo sporočila o tem, da nekateri zdravniki izkazujejo nekakšno namišljeno vrhovno avtoriteto. To ni dobro. Ali pa kadar izkazujejo premajhno občutljivost, premajhno pozornost do bolnikov. Taki primeri so, ne prevladujejo, vendar so. Mislim, da moramo biti v naši družbi veliko bolj občutljivi in se pogovarjati o tem, da se te prakse spremenijo. Če je za to potrebno kakšno spreminjanje postopkov znotraj zdravniške zbornice, je prav, da do takih sprememb pride. To je moj splošni pogled, ki ga ta tragični primer aktualizira. V tem primeru je to seveda zelo tragično dogajanje. Moram vam tudi to povedati - jaz sem imel sam v družini primer smrti očeta, takrat sem bil star 14 let in vem, kako družina doživi smrt bližnjega, če ta umre v oskrbi zdravnikov. To je zelo hudo, to je zelo težko. In takrat je izjemno pomembno, kako zdravniki ravnajo. Verjamem, da velika večina naših zdravnikov ravna s potrebno profesionalnostjo, s potrebno etičnostjo, s potrebno rahločutnostjo. Marsikaj od tega je v tem primeru manjkalo. In to je treba popraviti.

Mirko Mayer: Bil je konkreten poziv takrat staršev, 8. decembra. Lahko kaj, lahko vi kot predsednik karkoli konkretno posežete v to zgodbo ali pač lahko date samo neko načelno mnenje?

Dr. Danilo Türk: Domnevam, da načelno mnenje, ki sem ga ravnokar javno povedal, ne bo ostalo brez odmeva. To načelno mnenje je dovolj konkretno in dovolj sistematično, da lahko pomaga k temu, da bomo imeli boljši sistem. Če je treba, da se s predstavniki ministrstva ali kakšnih drugih dejavnikov, organizacij na področju zdravstva še posebej in bolj natančno pogovorim o teh temah, sem to seveda pripravljen narediti. Ampak mislim, da bi bil že tak poziv primeren prispevek v tem trenutku. Verjamem, da je tudi v medicinskih krogih o teh temah precej razprave ta čas, in verjamem, da so ravno tovrstna načela, o katerih govorim - večja rahločutnost, izogibanje temu občutku oziroma temu vtisu končne avtoritete in čim večja skrb za bolnika -, da so vse to načela, ki vodijo naše zdravnike in zdravnice. V tem smislu verjamem, da tako razmišljajo mnogi in da bomo imeli boljši sistem.

Maja Murn, Info TV: Lep pozdrav, Maja Murn, Info TV. Mene zanima glede ustavne obsodbe, če do nje pride - ali se boste udeležili razprave v državnem zboru tudi vi osebno ali boste pisno odgovorili oziroma ali se vam zdi ta zadeva vredna razprave v državnem zboru, glede na to, da so sedaj navedli, kakšni so bili razlogi za to, da so se za to odločili?

Dr. Danilo Türk: Naj še enkrat povem. V demokratični družbi in v demokratičnem ustavnem sistemu so vselej na voljo vsi postopki, ki jih ustava predvideva. Vprašanje je, kaj od tega je smiselno. Iz mojih odgovorov na vaša vprašanja lahko razberete, kaj mislim o teh stvareh in kje vidim težišče tematike in zakaj se mi zdi pomembno, da bi v naši družbi prešli na bolj trezno, na bolj razumno pogovarjanje in da bi tudi ljudem, ki so kaj naredili, to priznali. Verjamem, da bi bilo dobro, da se razprave vodijo v to smer, in kaj več ne želim povedati, ker je vse ostalo odvisno od tega, kaj se bo zgodilo in te presoje, kaj bom storil, so precej odvisne od tega, kako bodo stvari tekle v prihodnje. Seveda pa ne morem izključiti tega, da bom tudi napisal kakšno pismo ali kaj podobnega, tega ne želim izključevati, tudi mogoče še kakšno dodatno tiskovno sporočilo, če bo treba splošni javnosti predstaviti kakšen pogled.

Sara Kovač, STA: Mene pa zanima vaš komentar na ta srečanja skupine na čelu z gospodom Bučarjem, o katerih so včeraj poročali, možnosti, da Slovenija nekako zaobide arbitražni sporazum s Hrvaško, oziroma če je po vašem to sploh kako mogoče?

Dr. Danilo Türk: Ne poznam podrobnosti pogovorov. Verjamem, da je pri nas kar nekaj razprave o arbitražnem sporazumu v tem času. Rad bi pa povedal, da je po moji oceni arbitražni sporazum dober, da je to pot, ki nam lahko pomaga pri tem, da bomo rešili vprašanje meje. To je dobra pot za rešitev. Treba je zbrati argumentacijo, treba je dobro pripraviti naše argumente, dokumentacijo in podobno. Mi lahko uspemo pri arbitraži in mislim, da je to pot naprej, in tako pot bi tudi svetoval. Ne vem, zakaj bi se moralo iskati neke načine, da se ta pot obide. Ta pot je dobra in je od vsega, kar smo do sedaj imeli ponujenega, najprimernejši način, da se problem reši.

Petra Čertanc, POP TV: Janez Janša je včeraj na Zboru za republiko dejal takole: "Treba bo ponoviti nekatera poglavja, lekcije izpred 20-ih let. Pričakujem, da se spomladi vidimo v večjem številu, tudi na slovenskih ulicah in trgih." Me zanima, kako razumete to izjavo, ali je to Janšin poziv k demonstracijam?

Dr. Danilo Türk: Tega ne vem, to morate vprašati njega samega, kaj je mislil s to izjavo. Jaz mislim, da so danes razmere bistveno drugačne, kot so bile leta 1988. V letu 1988 je bilo veliko spontanega organiziranja civilne družbe. Tokrat imamo opravka predvsem s političnimi strankami, tako da se mi zdi, da je razprava, ki se ta čas vodi, na nek način logična za trenutek, v katerem smo, za razmerja in za potek odnosov med političnimi strankami pri nas. Ne verjamem, da je kakšno širše mobiliziranje civilne družbe v tem trenutku verjetno. Sem pa zato, da se vse razprave, tako tiste med strankami kot one znotraj civilnodružbenih organizacij, vodijo po načelih, ki sem jih že omenil - trezna razprava, pustiti vsakomur, da pove, kako vidi svoj prispevek in kako vidi prispevek drugih, in seveda, prizadevati si, da se ta prispevek drugih tudi pravično prizna.

Ksenija Koren, Žurnal24: Gospod predsednik, zanima me - govorite veliko o političnih strankah, kaj pa razumniki, nekaj deset razumnikov naj bi že podpisalo neko pismo nestrinjanja z vašim odlikovanjem? Druga stvar, ki me zanima, pa je - kako kot Mariborčan gledate na dejstvo, da je vlada v vseh treh predlogih za ustanovitev pokrajin izpustila regijo, ki bi se imenovala Štajerska in pa regijo, ki bi se imenovala Koroška?

Dr. Danilo Türk: Najprej, civilnodružbene iniciative so raznovrstne. Pisma, o katerem govorite, jaz še nisem prejel, če je bilo kakšno pismo meni naslovljeno. Videl sem nekaj tiskovnih sporočil o tem, da naj bi določeno število posameznikov, razumnikov pravite, dalo neko izjavo ali neko pismo. Jaz tega dokumenta še nisem videl, zato ga težko komentiram. Rekel pa bi, da je vsako civilnodružbeno razpravljanje dobro. Vsako civilnodružbeno razpravljanje, predstavljanje argumentov, predstavljanje pogledov je dobra stvar. Zdaj gre za to, ali smo sposobni to razpravo narediti dovolj trezno, dovolj spoštljivo, in o tem mislim, da se moramo pogovarjati v prihodnje.

Ksenija Koren: Zato vas sprašujem, kako bi vi polemizirali ...?

Dr. Danilo Türk: Ni nujno, da bi kaj dosti polemiziral. Jaz bi morda moral povedati še bolj jasno, kot sem danes, kakšno stališče, mogoče dodati kakšno informacijo. Ne vidim, da bi bile tukaj velike teme za polemiko. Lahko da bodo, ampak najprej moram seveda dokument videti.

Kar zadeva različne ideje o organizaciji pokrajin, bi želel, da bi te ideje dobile resno razpravo, ki bi povezala stranke v slovenskem parlamentu. V parlamentu imamo veliko dogajanja, ki izkazuje šibko pripravljenost na zbiranje stališč, na povezovanje argumentov, na povezovanje strank v neko skupno politiko. Ko gre za regionalizacijo, se mi zdi, da bi to bila dobra tema, da se do takega povezovanja pride. V tem smislu bi bilo dobro, da se vsi ti predlogi nekako primerjajo in da se vidi, katere regije so nekako naravne in da se tudi pove, kaj so njihove pristojnosti. V teh razpravah sem vselej pogrešal jasnejše opredelitve razvojne funkcije in pristojnosti regij. In verjetno bi okrog tega veljalo posebej razmisliti, kajti od tovrstnih tem je potem v veliki meri odvisna smiselnost regij. Še kakšno vprašanje?

Tomaž Celestina, Radio Slovenija: Gospod predsednik, ko govorite o tem, da so pač marsikateri komentarji ravnanja strank povezani z odnosi med njimi - v čem vidite razloge, da se Slovenija pravzaprav zelo izrazito znova pogreza v te ideološke delitve levo-desno?

Dr. Danilo Türk: Rekel bi, da je to posledica političnih tendenc, ki niso značilne samo za Slovenijo. Mi imamo nekaj te polarizacije v časih, kakršni so danes in v katerih je globina ekonomske krize in raznih drugih vprašanj, s katerimi se družbe soočajo, poglobila razhajanja med političnimi strankami. To lahko vidimo v različnih delih razvitega sveta. Posebej izrazito prihaja do take polarizacije v Združenih državah Amerike, kjer bi človek pričakoval, da bi ravno ta nuja po skupnem nastopu, po tem da bi velike probleme, ki jih je povzročila finančna kriza, reševali nekako v konsenzualnem smislu. Pa se to vendarle sploh ni zgodilo, kljub temu, da je to država, ki ima več kot dvesto let tradicije z demokracijo in da ima razvite tudi mehanizme skupnega nastopanja strank v nekaterih pogledih. Pa je prišlo do poglabljanja polarizacije, do večjih ideoloških zaostritev in vse to je možno razložiti z razmerami, ki pač danes prevladujejo.

Ne bi želel delati nobenih neposrednih primerjav. Opozoril bi le na to, da v razmerah, ki so - in ki so posledica globalnih dogajanj -, da je v teh razmerah seveda tudi precej takega, kar navaja k različnim sklepom in kar navaja h globlji polarizaciji. Zaradi tega je potreben poseben napor, da se ugotovi, na katerih točkah pa je vendarle prav in možno, da pride do večjega sporazumevanja. To pripovedujem zdaj ob koncu leta, ker se mi zdi, da bomo to sposobnost prihodnje leto potrebovali, in omenil bi, kot ilustracijo, mogoče dve takšni temi. Najprej, socialno sporazumevanje, socialni dialog. Mi se moramo na tem področju vsi skupaj potruditi za to, da se bo to sporazumevanje razvilo iz sedanje točke, kjer gre bolj za predstavljanje lastnih stališč, v resničen pogovor v smislu iskanja skupnega. To se mi zdi, da bi bilo lahko zelo koristno.

In druga tema, ki sem jo že omenil, regionalna ureditev Slovenije in vprašanja, ki so s tem povezana, tudi vprašanja, ki bodo zadevala bodočnost javne uprave, eventualnih racionalizacij v okviru javne uprave - tudi to bi bilo prav, da bi se obravnavalo bolj z občutkom za skupna stališča in daljšo prihodnost, kajti če se bo posegalo v ta vprašanja, bodo seveda ti posegi vplivali v daljšem obdobju, ko se bo verjetno tudi konfiguracija vladajoče koalicije spremenila. Tako da smo zdaj na pragu obdobja, v katerem bi bila skrbna opredelitev tistih točk, kjer je tako sporazumevanje potrebno, zelo zaželena. Nismo brez podlag. Opozicija je dala spomladi 65 predlogov za različne ukrepe na področju premagovanja krize. Verjetno bi se med njimi našlo kar nekaj takih, ki jih lahko tudi koalicija sprejme. In po drugi strani, ni vse, kar koalicija predlaga, tako, da mora avtomatično doživeti ostro kritiko opozicije. Skratka, opozarjam na to, da je po eni strani ta polarizacija razumljiva, po drugi strani pa se mi zdi, da vse bolj spoznavamo, da bi bilo prav, da na teh točkah, ki so določljive, pridemo do bolj strpnega, treznega in h konsenzu naravnanega dogovarjanja. Prosim, še eno vprašanje, potem pa bi zaključil.

Ksenija Koren: Gospod predsednik, ali mislite, da bi nekako neke vrste novo partnerstvo za razvoj koristilo, se pravi, če bi premier sklenil nek formalni sporazum z opozicijo, ali mislite, da bi to koristilo? Pa še eno - očitek je včeraj letel na vas in sicer na vaše sodelavce zaposlene v uradu. Mislim, da je gospod Janša rekel, da gre za nameščanje tajnih predstavnikov nekdanje Udbe v vašem uradu. Pa me zanima, kako to komentirate? Hvala.

Dr. Danilo Türk: No, najprej glede prvega vprašanja. Rekel bi takole, da je pri koncipiranju prehoda naprej, koncipiranju načina, kako se pride v bolj konsenzualno politiko, je zelo pomembno, da se začne z jasno definicijo točk, okrog katerih je konsenz zaželen in možen. Na začetku dela sedanje koalicije smo imeli razpravo, ki je bila posvečena nekemu generalnemu okviru sporazumevanja. Izkazalo se je, da to ni realen pristop. Mislim, da bi bil realnejši pristop sedaj, ko je za to vlado dobro leto izkušenj, ugotoviti, katere točke, ki jih lahko razberemo iz dosedanje prakse, so take, da so lahko vsebina dogovora za naprej. Se pravi, induktiven pristop, pristop od spodaj navzgor, od konkretnih tem k bolj splošnim temam. To se mi zdi, da bi bilo dobra pot in svetoval bi, da se ta napor naredi in da se skozi tak napor pride potem tudi do nekega nabora vprašanj, ki potem tvorijo jedro sporazumevanja za naprej.

Glede drugega vprašanja bi rekel takole - vem, da ta kritika leti na gospoda Francija Perčiča, ki je v teh očitkih, ki so mu bili izrečeni, povedal svoje. Svoje je povedalo tudi sodišče in prav bi bilo, da bi vsi spoštovali odločbo sodišča.

Hvala lepa za pozornost. Upam, da se bomo pred koncem leta še kaj videli, zato vam lahko zdaj zaželim, tako začasno, lepe praznike in srečno novo leto. Bom pa to naredil še bolj temeljito takrat, ko se vidimo zadnjič.