Predavanje "Ustvarjamo pametno, trajno in vključujočo prihodnost"

Bled, 21.3.2012  |  govor

Predavanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na prireditvi Challenge: Future Summit 2012 z naslovom Ustvarjamo pametno, trajno in vključujočo prihodnost
Bled, 21 marec 2012


Dame in gospodje,
spoštovani udeleženci,
člani te izvrstne skupine, ki se ukvarja z izzivi prihodnosti,

ob današnjih uvodnih besedah me navdaja žalost. V prejšnjih dneh tega vrha nisem mogel biti med vami, zato sem prikrajšan za raznovrstnost in izvirnost vaših zamisli in načrtov. Videl pa sem prispevke, pripravljene za ta vrh, in ker sem pred dvema letoma sodeloval na prejšnjem vrhu, se spominjam takratnih pogovorov. Ti pogovori so bili nadvse navdihujoči in obetavni. Naša prihodnost je nekaj, kar ustvarjamo danes in pomembno je, da to, kar ustvarjamo danes, navdihuje zamisel o tem, kakšno prihodnost želimo. Včasih pravijo, da če ne veš, kam hočeš, verjetno pristaneš nekje drugje. Seveda je pomembno, da imajo mladi ljudje, mladi voditelji zelo jasno predstavo o smeri, v katero želijo kreniti, in o načinih, ki jih nameravajo uporabiti, da pridejo do zaželenega cilja.

Vse to je bilo vedno pomembno – še zlasti pomembno pa je v dobi intenzivne potrebe po inovacijah. Do inovacij dandanes prihaja na vsakem področju. Pojavljajo se zlasti v tehnologiji, pa tudi pri socialnih storitvah, pri mobilizaciji civilne družbe in drugod. Upam, da so take inovacije tudi v politiki. Kot nekdo, ki trenutno predseduje državi, lahko rečem, da nam bi inovacije v politiki še kako koristile. Sam sem sicer nekaj poskusil v tej smeri, a nisem prepričan, kako daljnosežno in kako hitro se lahko stvari spremenijo, da pridemo na ustrezno raven političnih inovacij, potrebnih za spopadanje z izzivi prihodnosti.

O inovacijah pogosto razmišljamo kot o nečem, kar prihaja iz najbližje preteklosti in kar naj bi spremenilo najbližjo prihodnost. Seveda ima človeštvo dolgo zgodovino, dolgo preteklost, in upajmo, tudi dolgo prihodnost. Zato je koristno razmisliti o času, v katerem želimo uvesti inovacije in v katerem pričakujemo dosežke.

Verjetno poznate delo različnih mislecev na tem področju in rad bi omenil le enega, ki je bil precej znan v časih, ko sem bil mlajši, torej pred kakšnimi štiridesetimi leti. Takrat nas je šokiral in pritegnil ameriški futurolog Herman Kahn, ki se je ukvarjal s strateškimi vprašanji in preučeval vprašanja preživetja človeštva in vprašanja, povezana s tehnološkimi spremembami. Leta 1967 je izdal knjigo z naslovom Leto 2000, okvir za špekulacije o naslednjih triintridesetih letih. Naslov je zanimiv, ker govori o špekulaciji, precej skromnem načinu razmišljanja o prihodnosti. Ni rekel, da ima uveljavljeno metodologijo, ki bo prinesla trdne sklepe o prihodnosti; govoril je o špekulaciji. Za svoje špekulacije je izbral približno tridesetletno obdobje. Te špekulacije so bile očitno povezane s tehnološkimi spremembami, ki so se odvijale takrat, in z razmišljanjem o tem, kakšne spremembe se bodo verjetno odvile v tridesetih letih na tehnološki ravni. Govoril je na primer o razširjeni uporabi laserskih tehnologij, o zelo resnem in zelo daljnosežnem razvoju v civilnem letalstvu, o domačih računalnikih – verjel je, da bodo domači računalniki v tridesetih letih splošno razširjen pripomoček, nekaj, kar bodo uporabljali v mnogih domovih po svetu – pa tudi o mobilnih telefonih. To, kar je bilo leta 1967 špekulacija, se je uresničilo še pred letom 2000, zdaj, leta 2012, pa je pomemben del naše vsakodnevne rutine. Brez domačih računalnikov ali mobilnih telefonov si življenja ne znamo več predstavljati.

Pojavi pa se vprašanje, kako naj danes razmišljamo o prihodnosti čez trideset let – kakšno vizijo imamo in kaj mislimo o tej prihodnosti na področju tehnologije in na drugih področjih. Sam nisem znanstvenik, zato ne morem veliko povedati o pričakovanem tehnološkem razvoju, čeprav kot državljan in kot človek upam, da bo napredovala medicinska tehnologija, da bo napredovala genetika in nam pomagala v vseh pogledih. Upam, da bodo biotehnologije napredovale tako, kot predvidevajo v znanstvenih krogih. Torej sem eden tistih, ki verjamemo v znanstveni optimizem, ki verjamemo, da bo razvoj znanosti in novih tehnologij še naprej prinašal spremembe. Prav tako ni presenetljivo, če kot toliko drugih rečem, da upam, da nam bodo te tehnološke spremembe koristile pri poskusih reševanja velikih izzivov prihodnosti, vključno z izzivi, ki jih prinaša globalno segrevanje. Živimo v časih, ko se ugovori globalnemu segrevanju topijo kot led. Odvija se znanstveni proces, ki odpravlja ugovore, to pa je zelo dobro. Seveda so politične in gospodarske ovire, ki otežujejo mednarodno razpravo o globalnem segrevanju in zaradi katerih so potrebni pravni dogovori še nedosegljivi. Vemo, da je to v našem času problem, vendar pa sam še naprej upam, da bodo gospodarske krize rodile tudi zadostno razmišljanje o potrebnih rešitvah in da bo to, zlasti v kombinaciji s tehnološkim napredkom pri obnovljivih virih energije, pomagalo ublažiti učinke globalnega segrevanja, zaradi česar se bomo morda izognili najhujšim posledicam, ki so trenutno že precej vidne.

Je pa področje prihodnosti, ki se mu moramo bolj posvetiti. O tem bi rad povedal nekaj besed. To je področje družbenega razvoja. Vajeni smo razmišljanja, da imata znanost in tehnologija moč preoblikovanja in da ustvarjata razmere, v katerih si sledijo družbene spremembe in se družbe preoblikujejo s pomočjo razvoja na drugih področjih. To verjetno drži. Vprašanje pa je, koliko inovacij potrebujemo na področjih družbenega razvoja, ki so avtonomna, ki jih potrebujemo za popolno spodbujanje družbenega razvoja.

V veselje mi je bilo videti, da so med dosežki vaših procesov projekti, povezani z izobraževanjem in uporabo informacijske tehnologije, katerih cilj je krepitev izobraževalnih možnosti v Indiji. Poleg tega imamo tudi projekte, povezane s socialnim podjetništvom, ki zagotavljajo nove zaposlitvene možnosti mladim na drugih koncih sveta v razvoju, to pa je zelo spodbudno. Rad bi vas spodbudil k nadaljnjemu razmišljanju o potrebnih inovacijah na področju družbenega razvoja. V tem pogledu dobivamo tudi nove pripomočke.

V tej zvezi bi vas rad opozoril na to, da je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) izdala nov indeks, indeks človeškega napredka, "indeks boljšega življenja", kot se imenuje. V njem so številni statistični podatki, ki nam omogočajo merjenje napredka na področjih, kot so izobraževanje, varnost, zdravstvo in mnoga druga področja družbenega razvoja, ki jih lahko izmerimo zelo natančno. S tem se družbene meritve približajo znanstvenim. Trenutno to stopnjo natančnosti razvijajo za najrazvitejši del sveta države OECD, vendar pa ni popolna novost, saj gradi na izkušnjah, ki so jih prej zbirali pri OZN, kjer imajo, kot že veste, pripomoček, imenovan »indeks človekovega razvoja«. Ta indeks nemara ni tako natančen in podroben kot indeks OECD, ponuja pa okvir, v katerem lahko celostno gledamo na družbeni razvoj, obstoječe potrebe, izboljšave, ki se odvijajo, inovacije in učinke. Indeks človekovega razvoja obstaja kakšnih dvajset let, dal je mnogo dosežkov in mislim, da je to pripomoček, ki ga je treba uporabiti.

Pojavlja se vprašanje, katera so področja družbenega razvoja, na katerih bi lahko uporabili ustvarjalne zmožnosti mladih intelektualcev, kot ste vi. Moj predlog – kar pa je le nekaj, o čemer lahko razmišljate in nikakor kakšen predpisan recept – je, da si moramo zelo natančno ogledati posledice tehnološkega razvoja, kakršne so vidne zdaj. Ena od njih je vprašanje zaposlitev. V razvitem delu sveta bo vprašanje zaposlitvene varnosti in zaposlitvenih možnosti verjetno postalo še pomembnejše. Nove tehnologije zmanjšujejo razpoložljiva delovna mesta v proizvodnji in pri storitvah. Vprašanje je, kako zastaviti razvoj v tem delu sveta, da mladim omogočimo razvoj ustrezne prihodnosti, izboljšanje družbe, varnost v življenju, pa tudi uživanje mirnega, varnega in dostojnega življenja v starosti. To so velika vprašanja za naslednjih trideset let razvoja.

V svetu v razvoju smo v preteklosti že videli nekaj spodbudnih znakov. Videli smo, kako se je na stotine milijonov ljudi vzpelo iz revščine, tudi v zelo velikih državah, kakršna sta Indija in Kitajska. Videli smo gospodarski razvoj, ki je v teh delih sveta postal resničnost in je preoblikoval te družbe. Močno prenagljeno pa bi bilo reči, da so doslej dosežene stopnje razvoja zadovoljive in da so inovacije glede družbenega razvoja zato nepotrebne. Potrebne so tudi tukaj, kjer lahko znova koristijo tudi informacijske tehnologije in tehnologije merjenja družbenega napredka. Kaj točno je treba storiti, kakšne projekte je treba razvijati, pa ostaja stvar nadaljnjih raziskav, inovacij in vodenja.

Danica Purg je prej govorila o vodenju. Strinjam se z njo. Vodenje je redka dobrina, nekaj, do česar ne pridemo zlahka, nekaj, kar ni odvisno le od znanja, temveč tudi od številnih drugih lastnosti, ki jih je treba razvijati. Mnogi mladi te lastnosti imajo, a jih morajo razvijati. Upam, da vam bodo tovrstna srečanja pomagala razviti vodstvene lastnosti do popolnosti. S popolnostjo pa imam v mislih vsa področja razvoja, tehnološki, znanstveni, gospodarski, politični, sploh pa družbeni.

Želim vam, da bi bilo to srečanje v tem pogledu ustvarjalno. Prepričan sem, da boste ob svojem delu naleteli na mnoge nove možnosti. Zelo sem vesel, da ste me povabili in mi dali priložnost povedati nekaj besed. Upam, da vam bodo moje besede dale misliti. Hvala in veliko uspeha.