Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2007.


Št. 001-22-54/07

Ljubljana, dne 7. junija 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije


1. člen

V Zakonu o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01 – ZPKSMS) se v 3. členu dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Ustavno sodišče z namenom odločanja o zadevah iz svoje pristojnosti zbira in obdeluje osebne podatke o udeleženkah oziroma udeležencih (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) v postopku oziroma podatke, katere mu sporočijo udeleženci ali državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil za potrebe odločanja ustavnega sodišča.
(3) Glede obdelave in varstva osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka ustavno sodišče uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.

2. člen

V prvem odstavku 4. člena se besedilo »predsednik ustavnega sodišča« nadomesti z besedilom »predsednica oziroma predsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: predsednik ustavnega sodišča)«.

3. člen

V 6. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ustavno sodišče s poslovnikom podrobneje uredi pravila postopka, določena z zakonom.«.

4. člen

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ustavno sodišče imenuje generalno sekretarko oziroma generalnega sekretarja ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar), ki opravlja naloge, določene s tem zakonom in poslovnikom ustavnega sodišča.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

5. člen

V 9. členu se besedilo »sodnika ustavnega sodišča« nadomesti z besedilom »sodnico oziroma sodnika ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodnik ustavnega sodišča)«.

6. člen

Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V odsotnosti nadomešča predsednika ustavnega sodišča podpredsednica oziroma podpredsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik ustavnega sodišča), ki se izvoli za dobo in na način, določena v prejšnjem odstavku.«.

7. člen

V 11. členu se besedilo »predsednika republike« nadomesti z besedilom »predsednice oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike)«.

8. člen

Drugi odstavek 14. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(2) Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru izvede nov postopek po 12. členu tega zakona ali v istem roku za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča predlaga kandidate izmed kandidatov, ki so se prijavili na prejšnji poziv, ali druge kandidate po prvem odstavku 13. člena tega zakona.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če sodnik ustavnega sodišča tudi na podlagi novega predloga ni izvoljen, se volitve opravijo na podlagi novega postopka po 12. členu tega zakona, s tem da predsednik republike poziv objavi najpozneje v osmih dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru. Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov ne sme biti krajši od 15 dni po objavi poziva.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

9. člen

Za 17. členom se doda nov 17.a člen, ki se glasi:

»17.a člen

»(1) Če predsednik republike hkrati predlaga kandidate za več prostih mest sodnikov ustavnega sodišča, ki se jim izteče mandat na isti dan, pa državni zbor ne izvoli kandidatov za vsa prosta mesta, se v primeru, ko izvolitev novih sodnikov pred iztekom mandata prejšnjih sodnikov ni več mogoča, določi z žrebom, kateri izmed sodnikov, ki se jim mandatna doba izteka, bodo po izteku mandata opravljali funkcijo sodnika do izvolitve novih sodnikov.
(2) Žreb iz prejšnjega odstavka se izvede na seji ustavnega sodišča na način, določen s poslovnikom ustavnega sodišča, ob navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik državnega zbora).
(3) Žreb se opravi najpozneje deset dni pred iztekom mandata sodnika ustavnega sodišča, če to ni mogoče, pa najkasneje naslednji dan, ko je znan izid volitev v državnem zboru.
(4) Po opravljenem postopku žreba iz prejšnjih odstavkov ustavno sodišče v Uradnem listu Republike Slovenije objavi osebno ime sodnika ustavnega sodišča, ki nadaljuje z opravljanjem funkcije.«.

10. člen

18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot poslanci državnega zbora.
(2) Državni zbor odloči o zahtevi pristojnega organa za začetek kazenskega postopka zoper sodnika ustavnega sodišča po predhodnem mnenju ustavnega sodišča najpozneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Ustavno sodišče mora dati predhodno mnenje v roku osmih dni od dneva, ko je seznanjeno z zahtevo pristojnega organa za začetek kazenskega postopka.«.

11. člen

19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Državni zbor na predlog predsednika republike predčasno razreši sodnika ustavnega sodišča v primerih, ki jih določa ustava.
(2) O nastanku primera iz prejšnjega odstavka predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednika republike.
(3) Če sodnik ustavnega sodišča sam zahteva razrešitev, pošlje predsednik ustavnega sodišča njegovo zahtevo predsedniku republike. Predsednik republike predlaga razrešitev ustavnega sodnika državnemu zboru, ki sodnika ustavnega sodišča razreši z dnem, ki ga predlaga sodnik ustavnega sodišča.
(4) Ob razrešitvi sodnika ustavnega sodišča zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije sodniku ustavnega sodišča preneha mandat naslednji dan po objavi odločitve o razrešitvi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

12. člen

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

»21.a člen

(1) Vloge, naslovljene na ustavno sodišče, za katere po določbah prejšnjega člena ni pristojno ustavno sodišče, rešuje generalni sekretar ustavnega sodišča.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka generalni sekretar pojasni vložniku, zakaj vloge ni mogoče uvrstiti med zadeve, o katerih je pristojno odločati ustavno sodišče, in navede pogoje, pod katerimi je mogoče v skladu z določbami zakona sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem.
(3) Generalni sekretar ustavnega sodišča odgovarja s pojasnili tudi na pritožbe in ugovore zoper odločitve ustavnega sodišča ter na vloge, glede katerih tako sklene ustavno sodišče.«.

13. člen

23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.
(2) Če vrhovno sodišče meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek v vseh zadevah, pri katerih mora pri odločanju o pravnih sredstvih uporabiti takšen zakon ali del zakona, in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.
(3) Če je vrhovno sodišče z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, lahko sodišče, ki bi moralo pri odločanju uporabiti ta zakon ali del zakona, prekine postopek do končne odločitve ustavnega sodišča, ne da bi s posebno zahtevo tudi samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona.«.

14. člen

Za 23. členom se doda nov 23.a člen, ki se glasi:

»23.a člen

(1) Z zahtevo lahko začnejo postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil:
– državni zbor,
– tretjina poslancev,
– državni svet,
– vlada,
– varuh človekovih pravic, če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine,
– informacijski pooblaščenec, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, katerega vodi,
– Banka Slovenije in računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita,
– generalni državni tožilec, če nastane vprašanje ustavnosti v zvezi z zadevo, ki jo obravnava državno tožilstvo,
– predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, če se posega v ustavni položaj ali v ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti,
– reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti, če so ogrožene pravice samoupravnih lokalnih skupnosti,
– reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če so ogrožene pravice delavcev.
(2) Predlagateljica oziroma predlagatelj (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.«.

15. člen

24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes.
(2) Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnica oziroma pobudnik (v nadaljnjem besedilu: pobudnik) predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
(3) Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.«.

16. člen

Za 24. členom se dodata nova 24.a in 24.b člen, ki se glasita:

»24.a člen

(1) Če udeleženca v postopku pred ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenka oziroma pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), mora predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred ustavnim sodiščem.
(2) Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred ustavnim sodiščem na drugo osebo.

24.b člen

(1) Zahteva mora vsebovati naslednje podatke:
– navedbo členov predpisa, ki se z zahtevo izpodbijajo,
– navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen,
– navedbo razlogov neskladnosti z ustavo ali zakonom,
– podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve, in
– druge podatke, ki jih določi poslovnik ustavnega sodišča.
(2) Pobuda mora vsebovati poleg podatkov iz prejšnjega odstavka še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, in dokazilo o pobudnikovem pravnem statusu, kadar vlagatelj ni fizična oseba. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.
(3) Če se po vložitvi pobude spremenijo okoliščine, ki so pomembne za obstoj pravnega interesa, ustavno sodišče pobudnika pozove, naj v določenem roku izkaže okoliščine, iz katerih je razvidno, da predpis še vedno neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.«.

17. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ustavno sodišče zavrže zahtevo, če niso izpolnjeni pogoji iz 21., 23., 23.a, 24.a, prvega odstavka 24.b in 47. člena tega zakona.
(2) Ustavno sodišče ustavi postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj pred sprejemom odločitve umakne zahtevo.
(3) Ustavno sodišče zavrže pobudo, če niso izpolnjeni pogoji iz 21., 24., 24.a, drugega odstavka 24.b in 47. člena tega zakona.
(4) Ustavno sodišče ustavi postopek za preizkus pobude ali postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti:
– če pobudnik pred sprejemom odločitve pobudo umakne,
– če pobudnik v določenem roku ne da zahtevanih podatkov.«.

18. člen

V 27. členu se črta beseda »drugih«.

19. člen

V 34. členu se črta tretji odstavek.

20. člen

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

»34.a člen

(1) Ustavno sodišče lahko udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca kaznuje z denarno kaznijo od 100 eurov do 2.000 eurov, če zlorablja pravice, ki jih ima po tem zakonu.
(2) Ustavno sodišče lahko pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, kaznuje z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.«.

21. člen

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:

»38.a člen

(1) Udeleženci v postopku, njihovi zakoniti zastopniki ter pooblaščenci udeležencev se v odločbah in sklepih ustavnega sodišča navedejo s polnim osebnim imenom, z navedbo imena pravne osebe oziroma organa ter z navedbo kraja, kjer imajo prebivališče oziroma sedež.
(2) Zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku lahko ustavno sodišče samo ali na predlog predlagatelja ali pobudnika odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog mora biti vložen hkrati z zahtevo oziroma s pobudo.
(3) O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči ustavno sodišče. Če ustavno sodišče predlog zavrne, mora biti sklep obrazložen.
(4) Kadar ustavno sodišče odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali drugega posameznika, teh tudi ni mogoče razkriti drugim osebam, ki bi jim bil v skladu z določbami tega zakona dovoljen vpogled v spis, in tudi ne posredovati javnosti. Posredovanje navedenih podatkov javnosti tudi ni dovoljeno, preden ustavno sodišče odloči o predlogu iz drugega odstavka tega člena.«.

22. člen

V 39. členu se dodajo nov drugi do peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Če udeleženec v postopku predlaga zadržanje iz prejšnjega odstavka, pa ustavno sodišče meni, da niso izpolnjeni pogoji za zadržanje, predlog s sklepom zavrne. Če ustavno sodišče ne odloči drugače, obrazložitev sklepa o zavrnitvi predloga vsebuje le navedbo pravne podlage za sprejem odločitve in sestavo ustavnega sodišča.
(3) Če ustavno sodišče zadrži izvrševanje predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši.
(4) Sklep, s katerim se zadrži izvrševanje predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, mora biti obrazložen.
(5) Sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil. Zadržanje začne učinkovati naslednji dan po objavi sklepa v Uradnem listu Republike Slovenije, v primeru javne razglasitve sklepa, pa z dnevom njegove razglasitve.«.

23. člen

Drugi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) O glavni stvari v zadevah iz 21. člena tega zakona odloči ustavno sodišče z večino glasov vseh sodnikov, če ni s tem zakonom določeno drugače. O drugih vprašanjih odloči s sklepom z večino glasov navzočih sodnikov. O ustavitvi postopka zaradi umika zahteve ali pobude odloči z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zoper odločbe in sklepe, izdane v zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča, ni dovoljena pritožba.«.

24. člen

47. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če se z zahtevo ali s pobudo izpodbija predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki v času vložitve zahteve ali pobude ne velja več, niso pa bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti, ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti. Pri podzakonskih predpisih ali splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ustavno sodišče odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek razveljavitve ali odprave.
(2) Če je med postopkom pred ustavnim sodiščem predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj ali pobudnik izkaže, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.«.

25. člen

V 49. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S poslovnikom ustavnega sodišča se določi, katere podatke morajo vsebovati vloge v drugih zadevah iz pristojnosti ustavnega sodišča, če niso določeni že z zakonom.«.

26. člen

50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ustavna pritožba se lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2) Varuh človekovih pravic lahko ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava.
(3) Če pritožnico oziroma pritožnika (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v postopku z ustavno pritožbo zastopa pooblaščenec, mora ta predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek z ustavno pritožbo. Pooblastilo mora biti izdano po vročitvi posamičnega akta, zoper katerega se vlaga ustavna pritožba. Za prenos pooblastila za zastopanje velja drugi odstavek 24.a člena tega zakona.«.

27. člen

53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe o:
– posamičnem aktu, ki se izpodbija, z navedbo organa, ki ga je izdal, z njegovo opravilno številko in z datumom izdaje,
– domnevno kršenih človekovih pravicah ali temeljnih svoboščinah,
– razlogih, s katerimi se utemeljujejo kršitve,
– datumu, ko je bil pritožniku vročen posamični akt, ki ga izpodbija,
– polnem osebnem imenu pritožnika in naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, če gre za fizično osebo, oziroma imenu ter sedežu, če gre za pravno osebo, državni organ, nosilca javnega pooblastila ali drug pravni subjekt, ter o osebnem imenu, nazivu ali funkciji njegovega zastopnika,
– drugih podatkih, ki jih določa poslovnik ustavnega sodišča.
(2) Ustavna pritožba se vloži pisno. Ustavni pritožbi je treba priložiti kopijo posamičnega akta, ki ga pritožnik izpodbija, in vse druge posamične akte, ki so bili v zvezi z izpodbijanim posamičnim aktom izdani v postopkih pred pristojnimi organi v zadevi, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo ustavno pritožbo.«.

28. člen

54. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) O tem, ali bo začelo postopek na podlagi ustavne pritožbe, odloči ustavno sodišče v senatu treh sodnikov ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: senat) na nejavni seji.
(2) V zadevah ustavnih pritožb o predlogu iz drugega odstavka 38.a člena in o kaznovanju po 34.a členu tega zakona odloči senat.
(3) O ustavitvi postopka zaradi umika ustavne pritožbe odloči z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča.«.

29. člen

55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je ustavna pritožba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin iz 53. člena tega zakona, in je ustavno sodišče ne more preizkusiti, z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča pozove pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni.
(2) Če je pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe že prejel pojasnilo generalnega sekretarja ustavnega sodišča iz drugega odstavka 21.a člena tega zakona, pod katerimi pogoji je mogoče vložiti ustavno pritožbo in kaj mora ta vsebovati, ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi, ne da bi pritožnika pozivalo k njeni dopolnitvi.«.

30. člen

Za 55. členom se dodajo novi 55.a, 55.b in 55.c člen, ki se glasijo:

»55.a člen

(1) Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika.
(2) Šteje se, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte:
– izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek,
– če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka,
– izdane v sporih zaradi motenja posesti,
– izdane v zadevah prekrškov.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi zoper posamične akte iz prejšnjega odstavka. Za posebej utemeljen primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

55.b člen

(1) Ustavna pritožba se zavrže:
– če ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi,
– če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi,
– če ni dovoljena, razen v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena,
– če je prepozna, razen v primeru iz tretjega odstavka 52. člena tega zakona,
– če niso izčrpana pravna sredstva, razen v primeru iz drugega odstavka 51. člena tega zakona,
– če jo je vložila neupravičena oseba,
– če v primeru iz prvega odstavka 55. člena tega zakona pritožnik vloge ne dopolni v skladu s pozivom ustavnega sodišča,
– če je v primeru iz drugega odstavka 55. člena tega zakona tako nepopolna, da je ustavno sodišče ne more preizkusiti.
(2) Ustavna pritožba se sprejme v obravnavo:
– če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali
– če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
(3) Postopek za preizkus ustavne pritožbe oziroma postopek odločanja o ustavni pritožbi se ustavi, če pritožnik umakne ustavno pritožbo.

55.c člen

(1) O zavrženju oziroma o sprejetju ustavne pritožbe odloči senat soglasno s sklepom.
(2) Če senat ni soglasen o tem, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 55.b člena, se ustavna pritožba zavrže, če se za njeno zavrženje v 15 dneh pisno izreče pet sodnikov ustavnega sodišča.
(3) Če senat ni soglasen o tem, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena, je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, če se za njen sprejem v 15 dneh izrečejo katerikoli trije sodniki ustavnega sodišča.
(4) Če senat ne odloči drugače, obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe vsebuje samo navedbo razloga iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona in sestavo senata ustavnega sodišča.«.

31. člen

56. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če ustavno sodišče sprejme ustavno pritožbo v obravnavo, o tem obvesti organ, ki je izdal izpodbijani posamični akt. Z razporedom dela določeni sodnik ustavnega sodišča lahko od organa, ki je izdal izpodbijani posamični akt, zahteva podatke in pojasnila, potrebne za odločitev.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se ustavna pritožba pošlje osebam, ki so bile udeležene v postopku izdaje izpodbijanega posamičnega akta, če je bilo z njim odločeno o njihovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, da se o njej v določenem roku izjavijo.«.

32. člen

Drugi stavek 58. člena se črta.

33. člen

Drugi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če izpodbijani posamični akt temelji na predpisu ali na splošnem aktu, izdanem za izvrševanje javnih pooblastil, za katerega ustavno sodišče oceni, da bi bil lahko protiustaven ali nezakonit, začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti takšnega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, in odloči ob uporabi določb IV. poglavja tega zakona.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi, posamični akt v celoti ali deloma razveljavi ali odpravi in vrne zadevo organu, ki je pristojen za odločanje, senat, ki lahko v takšnem primeru odloči tudi po 60. členu tega zakona.«.

34. člen

V prvem odstavku 60. člena se pred besedo »odpravi« dodata besedi »razveljavi ali«.
V drugem odstavku se pred besedo »odpravilo« dodata besedi »razveljavilo ali«.

35. člen

Prvi odstavek 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kandidat ali predstavnik liste kandidatov, katerega pritožbo zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, je državni zbor v postopku potrditve poslanskih mandatov zavrnil, lahko vloži pritožbo na ustavno sodišče. Pritožbo lahko vloži tudi kandidat, ki je bil na podlagi odločitve volilne komisije izvoljen, pa državni zbor njegovega mandata ni potrdil.«.

36. člen

V 72. členu se črta besedilo »in za prvih 30 dni zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe«.

37. člen

V prvem odstavku 79. člena se za besedo »pravice« doda beseda »generalnega«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.


PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

(1) Postopki v zadevah, v katerih do uveljavitve tega zakona ustavno sodišče še ni odločilo, se po njegovi uveljavitvi nadaljujejo po določbah tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se tretji odstavek 24. člena zakona ne uporablja za odločanje o zadevah, v katerih so bile vloge vložene pred uveljavitvijo tega zakona.
(3) Če je pred uveljavitvijo tega zakona ustavno sodišče sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo, odloči o njeni utemeljenosti ne glede na 55.a in 55.b člen zakona.
(4) Ustavno sodišče uskladi svoj poslovnik z določbami tega zakona najkasneje do 30. septembra 2007. Do tedaj se uporabljajo določbe Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popravek) in Pravilnika o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03), kolikor niso v neskladju s tem zakonom.

39. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– drugi odstavek 48. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – ZInfP),
– 13. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05).

40. člen

Ta zakon začne veljati 15. julija 2007.

Št. 700-03/93-2/33

Ljubljana, dne 30. maja 2007

EPA 1323-IV

Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.