Predsednik republike odlikoval izjemne slovenske zdravnike
Ljubljana, 10.6.2010 | sporočilo za javnost, govor
 |
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval:
- dr. Jolando Jezernik Leskovšek za zasluge pri utemeljitvi in razvoju otroške srčne kirurgije,
- dr. Marjana Pajntarja za raziskovalno, klinično in pedagoško delo na področjih perinatologije in psihologije,
- mag. Venčeslava Pišota za velike zasluge pri razvoju ortopedije v Sloveniji ter za uspešno vodenje in razvoj Ortopedske bolnišnice Valdoltra,
- Rasto Radešček Rakar za ozaveščanje javnosti o zdravju otrok, s posebnim poudarkom na nalezljivih boleznih, izobraževanje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja ter delo za stanovske pravice zdravnikov ter
- dr. Vita Vrbiča za izredne zasluge na področju preventivne in raziskovalne dejavnosti v slovenskem zobozdravstvu.
|
Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob podelitvi odlikovanj Red za zasluge dr. Jolandi Jezernik Leskovšek, dr. Marjanu Pajntarju, mag. Venčeslavu Pišotu, Rasti Radešček Rakar in dr. Vitu Vrbiču
Ljubljana, 10. junij 2010
Spoštovani odlikovanki,
spoštovani odlikovanci,
spoštovani gostje,
ko so pred nekaj več kot 700 leti ustanovili eno vodilnih in največjih evropskih univerz, so v njen statut vpisali, da med temeljne cilje te velike institucije spada tudi skrb za skupno dobro. To je povedano zelo abstraktno, vendar so že takrat dali univerzi nalogo, da to skupno dobro razvija po poti medicine. Razloženo je bilo, da poleg potrebe, ki jo ima človek kot duhovno bitje, in potreb, ki jih ima kot bitje, ki se trudi živeti v pravični družbi, mora človek predvsem skrbeti za to, da živi in dela za skupno dobro, in medicina je tista pot, ki ga pripelje najbližje temu cilju. To spoznanje je tako povedano pred 700 leti in to spoznanje nas je vodilo tudi v razmišljanjih o današnjih odlikovankah in odlikovancih. Gre za njihov velik prispevek za skupno dobro v naši domovini in za skupno dobro za ljudi nasploh.
Današnje odlikovance krasi mnogo odlik. Predvsem so prvovrstni zdravniki. Pacienti so jih cenili ne le kot zdravnike, ampak tudi kot strokovnjake s potrebno senzibiliteto, kot ljudi, ki znajo pravilno postopati, in kot ljudi, ki pomagajo drugim v stiski. Vsi so bili tudi in so odlični organizatorji dela v zdravstvenih ustanovah in povezovalci znanja z različnih področij. Kolektive, ki so jih vodili, so navduševali s svojim optimizmom in znanjem. Današnji odlikovanci so odlični pisci znanstvenih in poljudno-strokovnih člankov s področij svojih strok in so veliko prispevali k zavedanju o odgovornosti do lastnega zdravja. In prav ta odgovornost za lastno zdravje je tisti del naših prizadevanj za skupno dobro, kjer bomo morali v prihodnje vlagati še veliko naporov.
Današnje odlikovance odlikuje tudi to, da so obravnavali paciente kot partnerje in ljudi, ki morajo sodelovati v procesu zdravljenja. Po drugi strani pa pacientov niso nikoli odvezali od odgovornosti za lastno zdravje in odgovornosti za aktiven odnos do postopkov zdravljenja. Odlikovanci so v sebi združili občutek za stiske posameznikov, pa tudi smisel za urejanje splošnih in sistemskih zadev na področju zdravstva. Vedno in ob vsaki priložnosti so aktivno sooblikovali zdravstveno politiko. Niso se distancirali od načelnih vprašanj niti ne od vprašanj, ki se jim zdravniki včasih radi izognejo. Ta vprašanja so povezana z ekonomiko in organizacijo, s konkretno zdravstveno ustanovo in zdravstvenim sistemom na sploh.
Veseli me, da je danes z nami tudi naš minister za zdravje, posebej še, ker želimo ob tej priložnosti spregovoriti nekaj besed tudi o vprašanjih, ki so ta čas posebej aktualna. Danes veliko razmišljamo o zdravstvenem sistemu kot tistem organizacijskem sistemu, ki naj skrbi za naše skupno dobro, in na prvem mestu je pri teh razmišljanjih vselej dostopnost do zdravstvene storitve. Ta je povezana z ustrezno razporeditvijo zdravstvenih zmogljivosti in zagotovitvijo ustreznih virov in kapacitet.
Ta vprašanja je skušal razrešiti tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti in v zvezi s tem menim, da je potrebno obnoviti razpravo o nekaterih ključnih vprašanjih, ki so bila izpostavljena ob dosedanjih razpravljanjih o tem zakonu. Ta so povezana s kvaliteto zdravstvenih storitev, z razporeditvijo kapacitet zdravstvenih storitev in s stalno dilemo o javnem in zasebnem in tem, na kakšen način optimalno razporediti zmogljivosti zdravstvenih zavodov. Ključno vprašanje zdravstvenih zavodov je, ali bomo ohranili primarno zdravstveno varstvo kot temeljnega in ključnega nosilca na področju zdravstvenega varstva, seveda ob zavedanju, da to še ni vse in da se organizacijski modeli zdravstvenega varstva nujno spreminjajo s potrebami družbe, z njenim staranjem in spremembami v našem širšem okolju.
Včeraj so ministri Evropske unije za zdravstvo po dolgih letih pogajanj sprejeli direktivo, ki omogoča zagotavljanje varne zdravstvene oskrbe zunaj meja matičnih držav. To je izjemno pomemben razvoj. Dostopnost do zdravstvenih storitev se evropeizira. To sicer ni nov razvoj, vendar dobiva nove razsežnosti in ta direktiva odpira mnoga nova poglavja, ki so povezana z vprašanji dostopnosti, konkurenčnosti in tudi kvalitete zdravstvenih storitev. Slovenija lahko s tem veliko pridobi, v kolikor bo sposobna ponuditi več in bolje in če bo postala v Evropski uniji prepoznavna kot država, kjer zdravniki in zdravstvene institucije nudijo vrhunske in kvalitetne storitve za primerno ceno. Z direktivo se začenja tudi vzpostavljanje pogojev za konkurenco na področju zavarovalništva.
Prav današnja podelitev odlikovanj na nek način simbolizira naše dosedanje dosežke. Simbolizira visoko strokovnost, visoko humanost, visoko organizacijsko sposobnost, ki obstaja v našem zdravstvu, in prav je, da vse to razumemo in da nič od tega, kar je bilo do zdaj doseženega, ne zapravimo s kakšnimi napakami ali pomanjkljivostmi v odločanju v prihodnje.
Pred zdravstvom so pomembne naloge. Lažje jih bomo uresničili in odgovorili na temeljna vprašanja, če bomo sposobni razpoznati temeljne vrednote in bistvo zdravstvenega sistema in zlasti odlične zdravnike, odlične strokovnjake in velike osebnosti, kakršni so današnji odlikovanci, ki so znali vselej na pravi način postaviti vprašanja, ki so znali pomagati ljudem in odgovoriti na vse izzive, ki so bili verjetno v preteklih obdobjih še zahtevnejši, kot so današnji. Izboljšanje razmer v zdravstvenem varstvu in različnih strokovnih civilnodružbenih organizacijah, v katerih so bili vključeni vsi današnji odlikovanci, je bil eden od takih njihovih prispevkov, ki nas mora navdihovati z upanjem, da bomo tudi danes našli dobro pot naprej.
S tem bi se rad našim odlikovankam in odlikovancem še enkrat zahvalil za njihov velik prispevek k razvoju zdravstva in medicine v Sloveniji, za njihov prispevek k našemu boljšemu življenju, za naše skupno dobro, in povedal, da je ta prispevek ostal kot pomembna prvina naše dediščine za naprej in da nam to daje upanje, da bomo v prihodnje rešili naše današnje dileme na način, ki bo vreden tega tako velikega prispevka.
Hvala lepa.