Pogovor z novinarji o aktualnih temah

Ljubljana, 25.11.2010  |  intervju

Pogovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka z novinarji o aktualnih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih temah
Ljubljana, 25. november 2010


Svetovalec predsednika republike za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic: Dober dan, gospe in gospodje, novinarke in novinarji. Glede na to, da se vas je kar veliko zbralo, lahko sklepamo po tem, da je bil že čas za pogovor predsednika republike z novinarji. To je - večina vas to ve - ustaljena praksa sodelovanja z vami, ko se v malce daljšem časovnem obdobju, kakšno uro si vzamemo, pogovorimo o aktualnih notranje in zunanjepolitičnih stvareh. Ponavadi je tako, da ima predsednik nekaj uvodnih poudarkov, potem pa so seveda na vrsti vaša vprašanja in odgovori. Kot ste videli v vabilu, predvidena so tako notranje kot zunanjepolitična vprašanja. Morda še ta pripomba, preden prepustim besedo predsedniku republike: prosim vas, ko boste spraševali, da se predstavite, poveste, iz katere redakcije prihajate, zaradi tega, ker delamo magnetogram, ki ga potem objavimo tudi na spletni strani urada predsednika republike in je v splošno korist tako vam kot nam. Hvala lepa in prosim, gospod predsednik.

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk: Hvala lepa in hvala, ker ste prišli na ta pogovor. Danes bi za začetek našega pogovora rad posebej poudaril tri teme. Prva je evrska kriza in moja razmišljanja v zvezi s tem; nekatera med njimi so povezana z mojimi nedavnimi kontakti, ki sem jih imel v Londonu. Druga tema je Rusija in pomen Rusije in držav BRIK za slovensko gospodarstvo in naš razvoj v prihodnje. In tretja tema je politična klima v Sloveniji in nekatere značilnosti te klime, glede katere bi želel povedati nekaj svojih misli. To bi rad povedal uvodoma, potem pa sem seveda na voljo za vaša vprašanja, tudi bolj konkretna, glede na teme, ki vas zanimajo.

Najprej glede evrske krize. Tu smo v položaju, v katerem so se v zadnjem času razmere zaostrile. Zlasti položaj na Irskem in reševanje irske situacije sta postavila vprašanje evra močno v ospredje mednarodne pozornosti in prav bi bilo, da tudi naše pozornosti. Kot veste, je v okviru Evropske unije v teku proces, ki je že privedel do vzpostavitve posebnega sklada, ki se imenuje European Financial Stability Facility. To je sklad, ki je namenjen za hitre posege, kadar nastane kriza, kakršna je sedaj na Irskem. Ta sklad je sedaj v uporabi. Skupaj z Mednarodnim monetarnim skladom se pripravlja paket, ki bo omogočil rešitev najakutnejšega vidika te krize v kratkem času. Hkrati s tem se seveda razpravlja tudi o raznih nadaljnjih scenarijih v zvezi z Irsko. Treba je povedati, da, odkar je bila na Evropskem svetu konec oktobra razprava o vzpostavitvi trajnejšega, širšega mehanizma za reševanje morebitnih kriz, poteka delo na pripravi takega mehanizma. To delo bo verjetno v tem letu opravljeno v posebni delovni skupini, ki jo vodi Herman Van Rompuy, predsednik Evropskega sveta. Posebej želim poudariti, da nas mora ta tematika zanimati. Zanimati nas mora ne samo kot finančna tematika, kot tematika, ki zahteva finančno-tehnično znanje, ampak tudi kot tematika, ki se tiče našega razvoja, naše prihodnosti. Tu bodo v ospredju razprave številna zelo temeljna vprašanja. Kako naj se evrsko območje razvija v prihodnje? Ali naj se razvija v smeri čim močnejše fiskalne koordinacije, morebiti celo fiskalne unije? Z drugimi besedami, proračunske teme utegnejo postati izjemno močno evropeizirane. Tema možne fiskalne unije se omenja, četudi politično in sicer ni zelo verjetna. Na drugi strani se ne izključuje možnosti, da bi prišlo do določenih globljih razhajanj znotraj evrskega območja. In seveda, tovrstna vprašanja je treba zelo temeljito, sproti spremljati, brez improvizacij, in seveda povezovati z našimi temami, z našimi razvojnimi vizijami.

O tem sem se imel priliko pogovarjati s kompetentnimi ljudmi v Londonu v preteklih dneh, včeraj še posebej. Ne bi želel tega posebej obnavljati. Vi lahko pogledate današnji Financial Times, ki ima en članek, ki govori o tem mojem pogovoru. Ta kopija je bila razdeljena. Na spletni strani Financial Times-a boste lahko videli video intervju na te teme, ki je bil posnet na sedežu tega pomembnega medija na področju mednarodnih ekonomskih in finančnih odnosov. Posnel sem tudi oddajo Hard Talk za BBC, ki bo predvajana verjetno v ponedeljek in ima razne vsebine, med njimi tudi te. Tako da bi vas pozval, da si to ogledate, in boste videli, na kakšne načine sem obravnaval ta vprašanja. V Veliki Britaniji sem imel predvčerajšnjim še dve predavanji, eno v Oxfordu in drugo na London School of Economics. Na Oxfordu sem govoril o bodočnosti Združenih narodov, na London School of Economics o Evropski uniji in njeni globalni vlogi. Obe predavanji bosta na moji spletni strani, ko bomo redigirali besedilo, in bosta takrat na voljo. To omenjam zaradi tega, ker je bilo nekaj medijske pozornosti tudi glede tega mojega zadnjega potovanja.

Rad pa bi, če se vrnem k finančni tematiki, opozoril še na svoj predlog, ki sem ga dal pred kakšnima dvema tednoma, ko sem svetoval, da bi se pri nas ustanovila posebna strokovna delovna skupina za spremljanje razvoja na področju evrskega območja in za predloge, ki bi jih morali v Sloveniji najresneje obravnavati. Želim, da bi bila taka skupina v resnici vzpostavljena in da bi pomagala po eni strani vsem odločujočim dejavnikom pri nas – vladi, državnemu zboru, vsem drugim, da bi bila strokovno popolnoma kompletna, sestavljena iz ljudi, ki se dobro spoznajo na finance, in iz ljudi, ki se dobro spoznajo na razvojne teme, tako evropske kot naše. Ni treba, da je zelo velika, vsekakor se mi pa zdi, da bi bilo dobro nek tak trajen organ imeti in na ta način doseči, da ne bi prihajalo do prevelikih improvizacij in preveč kratkoročnega obravnavanja tem, ki so po svoji naravi take, da imajo daljnosežne posledice. Mislim, da je ravno tako pomembno – in to se mi zdi z vidika vašega dela pomembno –, da se tudi v javnosti ustvarja dovolj kompletna obveščenost o vsem in dovolj tehtna razprava. Vem, da je to zelo težko doseči, da so to teme, ki vsebujejo veliko finančno-tehničnih vsebin. Včasih so neposredno v ospredju tudi zadeve, ki so izrazito tudi vezane na neko državo, kot je v tem primeru Irska. Ampak, gre za globlja vprašanja, ki zadevajo vse nas, in se mi zdi, da je prav, da bi poskušali v Sloveniji vzpostaviti tak dialog in takšno razpravo, ki bi nam omogočili, da čim bolj popolnoma, čim bolj popolno razumemo razvoj dogajanja in naše dileme za naprej. To je prva tema.

Drugo, glede mojega obiska v Rusiji. To je bil uradni obisk predsednika republike, se pravi, bil je opravljen na uradni ravni, na najvišji ravni. Trajal je tri dni. Obsegal je Moskvo, Sankt Peterburg in Samaro ob Volgi in je bil predmet skrbnih in dolgotrajnih priprav. Priprave so potekale v bistvu približno eno leto, pri čemer je ta intenzivnejši del potekal zadnja dva meseca. Kot ste verjetno opazili, je bila tu podpisana deklaracija o sodelovanju pri modernizaciji in kakšnih 12 drugih sporazumov, nekateri med njimi zelo praktični, z zelo jasnimi ekonomskimi učinki, kot so sporazumi, ki jih je sklepal Iskratel v Sankt Peterburgu in v Samari, in še nekateri drugi sporazumi na področju gospodarskega sodelovanja, sodelovanja na področju turizma in na drugih področjih so bili podpisani. Z mano je bilo tudi več ministrov Vlade Republike Slovenije, ki so imeli svoje sestanke. Na primer, finančni minister Križanič se je sestal s svojim kolegom Kudrinom in drugi ministri s svojimi kolegi oziroma kolegicami v ruski vladi.

Danes želim posebej poudariti, da je pomen tega obiska v vzpostavljanju dovolj tesnega, dovolj resnega odnosa sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, kar je pomembno iz več razlogov. Najprej, če se za hip zadržim pri nekaterih bolj neposrednih, bi vas spomnil na članek, ki je izšel v časopisu Finance 19. novembra. V tem članku je naš ugledni ekonomist Velimir Bole opozoril, da sedanji trendi že popolnoma jasno kažejo, da je izvoz začel naraščati in da je v perspektivi za okrevanje slovenskega gospodarstva bistvenega pomena izvoz v države skupine BRIK, se pravi, Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska. Od teh držav seveda nam je Rusija najbližja, najbližja geografsko in najbližja glede na tradicijo ekonomskega sodelovanja. In seveda je zaradi tega treba Rusiji dajati vso pozornost. Imamo zelo dobre možnosti sodelovanja. Omenil sem že telekomunikacije. Vsekakor je treba omeniti farmacevtsko industrijo, za katero veste, da z Rusijo odlično sodeluje, zlasti seveda podjetje Krka. Treba je omeniti turizem, zlasti zdraviliški turizem, in seveda avtomobilski grozd. Vse to so zelo konkretne in neposredne možnosti, ki so v tem trenutku za krepitev slovenskega izvoza in za celotno okrevanje gospodarstva pomembne.

To, da je sklenjena deklaracija o sodelovanju za modernizacijo, je pomembno iz tega stališča, pa tudi iz nekega širšega stališča. Za Evropsko unijo je prihodnost v modernizaciji Rusije. Tukaj gre za izredno pomembno strateško prvino, za strateško partnerstvo. To se je izrazilo na svoj način tudi, kot ste lahko opazili, na summitu Nata, v Lizboni, ki je bil dva dni po mojem obisku v Moskvi. Tudi moji pogovori s predsednikom Medvedjevom so kazali zelo jasno, da se takšno partnerstvo lahko vzpostavi, da se lahko stopnja političnega zaupanja močno poviša in da je to sodelovanje lahko zelo obetavno. Seveda mora to sodelovanje biti ne samo politično in ne samo na vojaškem področju, ampak mora dobiti čim širšo ekonomsko osnovo, čim širšo človeško osnovo. Vse to je prihodnost za Evropo in je prihodnost za nas. Zato se mi je zdelo potrebno, da se temu obisku zelo posvetimo. Kot veste, je v tem obisku sodelovalo okrog 110 gospodarstvenikov vodilnih slovenskih podjetij. To je bilo tudi zelo opaženo, tako da je eden od moskovskih časopisov napisal, da se je v Moskvi zgodil desant slovenskih "biznismenov". Rad bi povedal, da je ta obisk pomemben iz vrste razlogov, ki se tičejo naših gospodarskih interesov in naše politične strategije za naprej in seveda tudi Evropske unije kot celote, zato se mi zdi vredno nanj opozoriti iz tega stališča in kolikor so kakšna podrobnejša vprašanja okrog tega obiska ali njegove vsebine, sem seveda na razpolago tudi za bolj podrobne odgovore.

Danes bi želel uvodoma reči nekaj svojih misli k politični klimi v Sloveniji in našim razpravam. Tu bi rekel, da se mi zdi prav, da ponovno pozovem k čim bolj umirjeni razpravi. Slovenija ima resne teme, ki jih moramo obravnavati, vendar jih je treba obravnavati umirjeno, trezno. Treba je zagotoviti razsodnost v razpravljanju. Zdi se mi, da se vse prevečkrat osebni vzroki in osebne razprtije povezujejo s političnimi temami in dobijo dimenzije, ki so velike, ki ustvarjajo politično klimo, ki nam ne pomaga k temu, da bi dobro določili tista vprašanja, o katerih se moramo resnično pogovoriti, in to na način, ki nam bo zagotavljal napredek, ki nam bo zagotavljal razvoj. Zato bi tudi današnjo priložnost rad nekako izkoristil za to, da pozovem k odgovornosti za javno besedo, da pozovem k umirjeni, strpni razpravi, k razsodnosti in k temu, da udeleženci v tej razpravi poskušajo čim bolj omejiti svoje osebne poglede in jih ne prevajati v politične teme.

Druga misel, ki jo želim povedati ob tej priložnosti in v zvezi z našo politično klimo, je naš odnos do pravne države. Pri nas se o pravni državi vse prepogosto govori kot o nečem, česar domnevno nimamo. Rad bi poudaril: mi pravno državo imamo, imamo organe pravosodja in do njih se moramo obnašati spoštljivo. V teh razpravah vse prepogosto pogrešam tisto potrebno, nujno, civilizirano spoštljivost, ki jo pravosodje zasluži. Doživeli smo zelo nenavadne primere, ko se na račun pravosodja govori zelo brezobzirno, ko tudi tisti, ki so obtoženi kaznivih dejanj, govorijo zaničljivo o pravosodju in računajo, da bodo na ta način izboljšali svoj položaj vsaj v javnosti, vsaj svojo javno podobo, če ne že tudi v samem sodnem postopku. Takšno govorjenje je treba zavrniti, takšne kulture si ne smemo želeti. Rad bi opozoril, da v nekaterih političnih kulturah velja, da so ljudje, ki so obtoženi kaznivih dejanj, še posebej zadržani v svojem javnem nastopanju. Ponekod se zgodi, da se tudi odrečejo javnemu nastopanju za ta čas. Pri nas seveda nikakor ne želim, da bi kdorkoli karkoli razumel kot omejevanje svobode govora. Ampak svoboda govora nosi s sabo tudi element odgovornosti in zlasti zahtevo po spoštljivosti do organov pravosodja. Že od rimskega prava naprej je veljalo pravilo "Si in ius vocat, ito." – Če te kličejo pred sodnika, pojdi. In to pravilo, staro 2.500 let, je temeljno pravilo spoštljivosti, ki jo zahteva pravosodje in ki je bistvena prvina pravne države. Zato pozivam vse udeležence v javnem razpravljanju, da razmislijo o odgovornosti, o razsodnosti v javnem razpravljanju in o spoštljivosti do organov pravosodja, če nam je v resnici do pravne države.

To sem želel poudariti kot neko izhodiščno misel, kot eno od izhodiščnih misli, s katerimi želim začeti ta današnji pogovor. S tem bi zaključil svoje uvodne besede in seveda sem vam na razpolago za vprašanja.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa. Prosim, kot smo rekli, se predstavite, poveste ime redakcije in se seveda priključite na ta mikrofon, da bomo lahko posneli. Kdo bo začel?

Andrej Čebokli, MMC RTV Slovenija: Samo eno kratko vprašanje imam. Se mi zdi, da so pod link v Financial Timesu dali kot Češko republiko? Ste mogoče … kaj odgovorili na to?

Dr. Danilo Türk: No, če nimate drugih vprašanj, potem bi vam svetoval, da to tehnično uredite. Veste, saj boste znali najti spletno stran Financial Timesa.

Andrej Čebokli: No, ampak glede na to, da ste predstavnik Slovenije, ne …

Dr. Danilo Türk: Jaz ne vem, katere linke so vse dali tukaj v tem. In ker je tukaj več virov, je najbrž več linkov, ne.

Andrej Čebokli: Tukaj piše www.ft.com/europe … Czech Republic …

Dr. Danilo Türk: Več vesti je. Jaz bi vam svetoval, da preden komentirate članek, preberete, in preden postavljate vprašanja, pogledate spletno stran in da upoštevate tisto, kar sem povedal v uvodu, da naj bodo naši pogovori resni, trezni, razsodni in – če je mogoče – spoštljivi.

Boštjan Lajovic: Če lahko samo pripomba, to je en članek, ki govori o celotnem ... kako države, nove države EU gledajo na irsko krizo. In govori o Češki, Slovaški in tudi Sloveniji. Tako da predlagam, da ga preberete, potem pa sklepate, če se vam zdi to potrebno.

Boštjan Veselič, Info TV: Če začnem tam, gospod predsednik, kjer ste končali, pozvali ste k strpnemu dialogu že večkrat.

Dr. Danilo Türk: Seveda.

Boštjan Veselič: Ampak zdajle recimo nedavno imenovanje, razprava ob imenovanju gospoda Masleše v državnem zboru je pokazala, da te strpnosti ni. Vaš komentar?

Dr. Danilo Türk: To pomanjkanje strpnosti je seveda žalostno in to je treba popolnoma jasno povedati. To je ena od tistih tem, kjer se je veliko osebnih zamer spremenilo v politično razpravljanje. Jaz bi vas v tej zvezi opozoril posebej na razlago, na pojasnila, ki jih je v zvezi s tem dal nekdanji predsednik vrhovnega sodišča, gospod Testen, ki je nesporno velika avtoriteta v pravu in cenjena osebnost v našem javnem življenju. In kaj več od tega ne bi želel povedati ob tej priložnosti, ker se mi zdi, da je prav, da bi to opozorilo, ki ga je gospod Testen povedal, vsi nekako poskušali vzeti dobronamerno, kot nekaj, kar ni obremenjeno s popolnoma nobenim političnim računom, ampak je preprosto, pošteno, resno gledanje uglednega človeka in odličnega pravnika.

Tomaž Celestina, Radio Slovenija: Gospod predsednik, ko govorite o spoštljivosti, ko govorite o odnosu politike in prava oziroma pravosodja, se vam ne zdi, da se je pravzaprav tudi pravosodje lahko v zadnjem času vendarle nekolikanj pregloboko spustilo v te politične ocene dogajanja, če recimo govorimo samo o tem, kar je govoril gospod Zobec, prav ob primeru imenovanja gospoda Masleše, da je tudi celoten sklop pravzaprav tega pravosodja nekolikanj potegnjeno pregloboko v te politične razprave, za katere pa pri nas vemo, da niso ravno spoštljive, niti prijazne, niti preveč na kakšnem visokem nivoju?

Dr. Danilo Türk: S to vašo oceno se popolnoma strinjam. Z oceno, ki jo implicira vaše vprašanje, s tem se strinjam. Verjamem, da bi morali prav sodniki, ki so udeleženi v javnih razpravah, še posebej paziti na ta spoštljiv odnos do pravosodja in na resnost tem, ki se obravnavajo. In jasno, da kadar imajo kakšne resne medsebojne razlike, razhajanja, da se tudi to rešuje po sodni poti, po nekih postopkih in ne po teh značilnostih našega javnega diskurza, ki je postal resnično že nekoliko preveč, ne bom rekel pregret, ampak v vsakem primeru razpuščen in pa tudi nekoliko premalo civiliziran.

Meta Roglič, Dnevnik: Najprej me zanima, rekli ste, da bi bilo treba ustanoviti neko skupino, ki bi pač spremljala razvoj na področju evrskega območja, da bi se s tem izognili nekako kratkoročnim ukrepanjem, improvizaciji itn. Je to le lahko razumeti kot neko kritiko vladi, sedanjim ukrepom, ki jih tukaj sprejemajo? Kot drugo pa, če mogoče lahko še, pred vrati je sprejem pokojninske reforme. Bi tukajle kaj sporočili oziroma kako tudi gledate na vse te pobude, referendum na referendum, to je sicer nek najbolj demokratičen način odločanja, pa vendarle, kaj lahko ta referendumanija prinese?

Dr. Danilo Türk: Najprej glede prvega. Ne, to ni kritika. Vlada je vselej v položaju, ko mora konkretno odločati in ko se konkretno odziva na situacije, kakršne pač so. In seveda o teh konkretnih odzivih in ukrepih obvešča javnost. Zdi pa se mi, da bi poleg tega potrebovali še neko razpravo, ki bi omogočala kontinuirano obravnavanje globljih vprašanj. Zdi se mi, da je to komplementarno in da je to lahko koristno tako za naše dejavnike odločanja kot tudi za javnost. Kajti če vzamemo eno samo vprašanje iz tega področja, ali je fiskalna unija v okviru evrskega območja možna, vlada seveda ne bo v položaju, ko se bo s tem vprašanjem ukvarjala tako, kot sem ga jaz zdaj postavil, ampak se bo ukvarjala z vprašanji, ki se tičejo fiskalne koordinacije na veliko bolj konkreten, veliko bolj tehničen način in kratkoročen način. Za javnost se mi pa zdi, da je izredno pomembno, da ima pred sabo širšo sliko, da ima celotno sliko. In tudi zdi se mi, da bi lahko za državne organe odločanja bilo dobro, če bi tudi konkretne sklepe sprejemali v kontekstu te širše, dolgoročnejše slike. In s tega stališča se mi zdi, da je dobro imeti oba nivoja, obe ravni razprave hkrati. Morda se vam bo zdelo, da je to težko, da je to preveč. Ampak zdi se mi, da je resnost teme, resnost vprašanja prihodnosti evrskega območja takšna, da bi zaslužila, da se potrudimo razumevati hkrati oboje, neposredne korake, ki so potrebni, pa tudi širšo sliko, kakor se ta razvija. In kot rečeno, to ni kritika vlade, to je preprosto izražanje potrebe trenutka, kot jo vidim kot predsednik republike, in v katero sem zdaj še bolj prepričan, ker sem imel priložnost z uredništvom Financial Timesa včeraj zelo natančno in zelo obširno govoriti o teh temah, kjer se je to vseskozi izkazovalo. In če boste prebrali ta članek in še drugo, kar se te dni piše okrog evrskega območja, boste videli, da pravzaprav niti ni težko priti do tega zaključka. Pri nas imamo mogoče nekoliko bolj oster fokus na konkretne odločitve. Prav pa je, da vidimo tudi širšo sliko.

Kar zadeva pokojninsko reformo, poznate moje stališče in jaz bi ga ob tej priliki ponovil. Imamo še razpravo o njej, še je bomo imeli nekaj in še je priložnost, da poiščemo načine, kako obrusiti morebitne ostre robove, poiskati kakšne kompromise in razmisliti tudi o tempu, s katerim se uvaja ta pokojninska reforma. Ne bi želel dajati nobenih konkretnih nasvetov glede posameznih vsebin te reforme, ker to tudi ni v moji pristojnosti. Je pa vsekakor del predsedniške vloge v tem, da se zavzema za takšno razpravo. Mislim, da je bil nek določen napredek v preteklih mesecih vendar narejen, da je tu bilo nekaj več dialoga, kot smo ga videli v času pred tem. To je dobro. Vprašanje pa je, če je tega dovolj.

In končno, glede referendumov. Seveda bi danes želel pozvati k temu, da so predlagatelji referendumov oziroma vsi tisti, ki so kakorkoli v skušnjavi predlagati kakšen referendum, čimbolj vzdržni, kajti obstajajo meje, do katerih lahko gremo v številu referendumov. Kot veste, sem bil v primeru referenduma o arbitražnem sporazumu za tisti referendum, to pa zato, ker se je izkazalo in potrdilo tudi v stališčih prav vseh političnih strank, da je referendum potreben, in tisti referendum so vse stranke predlagale. Kadar pa je polarizacija taka, da je treba dodatno iskati prostore kompromisa, se mi pa zdi, da referendum ni najboljša rešitev. In seveda, tudi sposobnost, pripravljenost ljudi, pripravljenost volivk in volivcev, da pogosto hodijo na referendume je treba spoštovati. Ta pripravljenost ni neomejena. Kaj več pa v tem trenutku ne bi želel reči.

Andrej Čebokli: To, kar ste prej govorili, jaz mislim na primer Masleša, danes ste pozvali k temu, da naj se reši stvari na nek bolj civiliziran način oziroma po neki sodni poti. Oziroma, se vam mogoče ne zdi, da bi mogoče okrog teh sodb ... oziroma, da se vlagajo sodbe oziroma neke tožbe, neke kazenske ovadbe, pravzaprav zdaj že v vsakem primeru in da se v bistvu pravzaprav na ta način zlorablja sodstvo, zaradi česar je mogoče tudi upadel ugled sodstva? Se pravi, zaradi te prekomerne uporabe sodnih poti.

Dr. Danilo Türk: Pri nas kazenskih postopkov ni preveč. Mi smo prišli v fazo, v kateri se kazensko pravosodje angažira tudi v primerih, ki vključujejo nekatere zelo vidne osebnosti, tudi osebnosti iz politike. Mislim, da je tak razvoj pričakovan, in v njem ne vidim nič nenormalnega. Imamo pa seveda na civilnem področju veliko pravdanja in civilnih postopkov, ki se tičejo raznih vrst odškodnin in podobnega, kjer pa bi morebiti lahko spore med ljudmi reševali drugače, bolj dogovorno. Kar zadeva angažiranje kazenskega postopka, ne vidim, da bi bilo teh postopkov kakorkoli preveč ali pa da bi tožilstva prepogosto vlagala obtožnice ali obtožne predloge. Če se spominjate razprav, ki so potekale nedavno v zvezi z vprašanji, ki jih je sprožil Vegrad ali pa pred tem Prevent, takrat je bilo veliko kritike na to, da se organi nadzora, organi pregona prepočasi angažirajo in da potem seveda tudi posledično angažiranje organov kazenskega pravosodja, tožilcev ni dovolj zgodnje in dovolj aktivno. Tudi na to je treba misliti. Skratka, kazensko pravosodje je angažirano. Mislim, da je angažirano v meri, za katero ne bi mogli reči, da je pretirana.

Kristina Hacin, Kanal A: Glede na to, da je bila po zadnjih javnomnenjskih raziskavah podpora vladi zgodovinsko najnižja, me zanima, kako vi vidite, da bi vlada lahko povrnila zaupanje v njeno delovanje, oziroma, če bi bila potrebna tu kakšna rekonstrukcija ali če bi moral predsednik vlade mogoče na katero od prihodnjih pomembnejših tem, morda pokojninsko reformo, vezati zaupnico?

Dr. Danilo Türk: Mislim, da je najprej potrebno, da vlada zelo skrbno definira svoje prioritete, in da teh prioritet ni preveč. Mislim, da bi bila to neka organizacijska poteza, ki bi pomagala vzpostaviti jasnejšo predstavo o najpomembnejših prioritetah vlade. Včasih se zdi, da vlada razpravlja o zelo velikem številu vprašanj hkrati, in iz tega nastaja določena zmeda in tudi določeno nezaupanje. Vsekakor se mi zdi, da bi to bil prvi korak, ki bi ga svetoval. Drugo vprašanje je potem seveda, ali so primerni še kakšni drugi koraki. Jaz se ne bi želel v tem trenutku opredeljevati do raznih idej, ki obstajajo, ker mislim, da zanje še ni čas in da bo vlada že sama razmislila, kaj poleg tega, kar sem ravnokar svetoval, še lahko eventualno naredi. In končno, kar zadeva nezaupnico, bi opozoril, da imamo v našem ustavnem sistemu institut, ki ga imenujemo konstruktivna nezaupnica. To je nekaj, kar moramo vedeti in tudi vedeti, zakaj je bil tak model v našem sistemu sprejet. V našem sistemu smo od vsega začetka in vseskozi želeli imeti vlade, ki so kolikor je mogoče stabilne, skratka, da se z raznimi ustavnimi instrumenti, tudi z instrumenti, kot so interpelacija, nezaupnice in podobno, ne ustvarja dodatne nepotrebne nestabilnosti. To je ta misel, ki mislim, da je z dobrim zgodovinskim premislekom vključena v naš ustavni sistem, in ki verjamem, da jo je treba spoštovati. Zaradi tega, če se govori o nezaupnici, je prav, da se razmišlja o tem v kontekstu in na način konstruktivne nezaupnice.

Ilinka Todorovski, Finance: Zanima me, govorili ste o spoštljivosti do organov pravosodja. In me zanima, ali je mogoče ta vaš poziv razumeti tudi širše, recimo kot poziv k spoštljivosti do vseh institucij države in to na vseh ravneh, na katerikoli ravni? Recimo, v zadnjih 24 urah smo imeli dva primera, v katerih sicer ne moremo govoriti o nespoštljivosti ali pa odnosu do pravosodja. Lahko govorimo o nespoštovanju institucij, in to s strani pripadnikov politične in gospodarske elite, če lahko tako rečem. Recimo, nekdanja desna roka predsednika vlade se ne odzove na povabilo pričanju pred protikorupcijsko komisijo. Potem županov sin, sicer pride pred parlamentarno komisijo na pričanje, vendar ne želi odgovarjati na vprašanja poslancev. Skratka, zanima me, kako vidite to širšo zadevo z institucijami in s spoštovanjem institucij?

Dr. Danilo Türk: Strinjam se z vašo analizo. Vi ste v vašem vprašanju analizirali položaj in prikazali probleme, ki so zelo resni. Strinjam se z vami, tudi z zaključkom, ki ga vaše vprašanje sugerira in ta zaključek je, da nam v Sloveniji manjka spoštljivega odnosa do državnih institucij v širšem smislu nasploh in to je do neke mere možno razumeti. Mi smo razmeroma mlada država, z malo državne tradicije in z malo izkušnjami, ki bi nam povedale, kako pomembno za našo skupnost je, da smo spoštljivi do države, ki je naša skupna last. In seveda, kako pomembno je, da vsakdo, ki je kakorkoli pozvan pred katerikoli državni organ, v kateremkoli postopku, to jemlje kot resno zadevo, ki zahteva spoštljiv odnos. Na začetku sem citiral en rimski izrek, ki je star 2500 let: "Si in ius vocat, ito" – Če te kličejo pred zakon, pojdi. In to pomeni z vsemi vidiki tega odnosa spoštovanja do zakona in države in njenih institucij. Omenili ste konkretno protikorupcijsko komisijo. Seveda, protikorupcijska komisija je del našega pravnega sistema. Zasluži vso spoštovanje in ni dobro, kadar se to spoštovanje odreka in kadar se uporablja velika količina domišljije pri iskanju poti nekega izhoda, ki potem seveda omogoči, da se pred tako komisijo ne pride. Jaz to ravnanje zavračam. To ravnanje zasluži, da ga zavrnemo. Seveda vemo, da je tukaj šlo tudi za odvetniško svetovanje in podobne zadeve in da so tu na razpolago različne odvetniške taktike, ampak v svojem najglobljem bistvu gre vendarle za nespoštovanje državne institucije in naše države. Toliko bi povedal v odgovor na vprašanje, za katerega sem vam hvaležen, ker mislim, da pravilno in dobro, koristno, primerno, potrebno v tem trenutku opozarja na nek problem, ki ga imamo in ki je realen.

Tomaž Celestina: Ali lahko še enkrat, navezal bi se na kolegico, ki je prej govorila o podpori vladi. Gospod predsednik, ali je 18 % oziroma malce manj podpore dela vladi že tista točka, ko bi morala vladna posadka razmisliti ne samo, kot pravite vi, o drugačni organizaciji dela, ampak tudi o vsebinskih razmislekih, ali je to res tisto, kar je dobro za vse ljudi, o čemer govori predsednik vlade?

Dr. Danilo Türk: Ne bi želel nadomeščati razmisleka, ki ga mora vlada sama opraviti. Seveda je takšna javnomnenjska raziskava oziroma njen rezultat razlog za zaskrbljenost. Spet je pa tako, da ena raziskava javnega mnenja ne more biti izključno izhodišče ali pa celo vodilo za odločanje. Je resno opozorilo. Je nekaj takega kot budilka, po možnosti tista, ki ima zelo zoprn glas zjutraj, tak močan, ki vas prebudi, četudi si še tako želite, da vas ne bi. Jaz jo tako razumem. In seveda od tu naprej bi resnično želel, da vlada sama razmisli o tem, kaj je potrebno napraviti, da bo okrepila zaupanje v svoje delo. Razumeti morate, da kot predsednik republike ne želim dajati nobenih napotkov, nobenih smernic. Dal sem samo nek primer, ki bi pomagal k temu, da bi v naši javnosti čim bolje razumeli vladne prioritete v tem trenutku in dal sem tudi predlog v zvezi s to delovno skupino, s katero sem želel, da bi čim bolje razumeli ta obči ekonomski in finančni kontekst evrskega območja in Evropske unije, znotraj katerega Slovenija obstaja. Mi moramo vedeti, Slovenija ni izolirana. Slovenija ni otok. Slovenija je močno integrirana v Evropsko unijo in mednarodne ekonomske in druge povezave nasploh. Smo izvoznica, smo država, ki 70 % svojega bruto domačega proizvoda izvozi in smo zato od zunanjega okolja izjemno močno odvisni, zato moramo to zunanje okolje obravnavati s takšno resnostjo, kot tisto naše neposredno razvojno pomembno okolje. Ne kot tujino, ampak kot razvojno pomembno okolje. To sem hotel tudi s to skupino poudariti in, seveda, tudi taka dejavnost bi lahko koristila vladi pri definiranju svoje politike in tudi pri predstavljanju politike javnosti, kajti če vsi skupaj čim bolje razumemo splošni kontekst našega političnega, ekonomskega trenutka in naših razvojnih možnosti, bomo tudi lažje dosegli razumevanje o tem, kaj so naše neposredne prioritete.

Jure Brankovič, POP TV: Gospod predsednik, kako vidite zaplete s TEŠ 6 tako pri imenovanju vodstva kot tudi strateško. Bili ste v Rusiji, verjetno ste govorili tudi o strateških sodelovanjih na področju energetike. Kaj pomeni TEŠ 6 za Slovenijo? Pa tudi recimo, kaj bi to lahko pomenilo, eno sodelovanje in to politično vpletenost v tako strateško pomembne zadeve.

Dr. Danilo Türk: Tu je več ravni vprašanja, ki ste ga postavili, in več ravni odgovora. Najprej, kar zadeva menjavo vodstva in zakonitosti menjave, je tu odgovor dalo sodišče. Jaz lahko samo še enkrat povem to, kar sem povedal že večkrat v tem pogovoru. Treba je spoštovati institucije naše pravne države in v tem primeru je beseda sodišča zadnja beseda. Drugič, kar zadeva cel projekt TEŠ 6. Tako kot druge državljane v Sloveniji, tudi mene skrbi, ko slišim, da se je cena tega projekta podvojila. Iz 600 milijonov na milijardo dvesto milijonov. To so izjemno velika sredstva. In seveda, kadar gre za tako povečevanje in za pogodbene določbe, ki omogočajo povečevanje cene potem je treba preučiti, skrbno pregledati dosedanje delo in ugotoviti, ali so morebiti bile narejene napake, takšne, ki jih bomo morali prednostno odstranjevati, in mogoče tudi ta projekt revidirati, najti kakšno revizijo tudi na pogodbeni ravni in podobno. To je treba delati z veliko skrbnostjo in kolikor je mogoče hitro, že samo zaradi velikosti projekta in vrednosti, ki so tu vključene. In potem je tu seveda še tisti tretji najpomembnejši nivo. To je nivo energetske strategije in varstva okolja in tudi tu je treba razmisliti, kakšen projekt potrebujemo, kako velik naj bo, koliko je sprejemljivo obremenjevanje naravnega okolja in kot predsednik republike seveda razumem obe strani argumenta. Vem za tiste, ki povedo, da bi TEŠ 6 pomenil manjše obremenjevanje okolja od sedanjih objektov in da je s stališča strateške energetske usmeritve Slovenije ta investicija potrebna. Ti argumenti niso brez teže. Seveda pa jih je potrebno primerjati z drugimi, ki se tu pojavljajo. Ampak, da bi do te razprave v resnici prišli, moramo najprej ugotoviti finančno zdravje, finančno vzdržnost tega projekta, ki je pod vprašajem, zato, ker je šlo za tako velika povečanja njegove cene. Bil bi za to, da se ta problem obravnava v teh stopnjah. Da se sedaj ugotovi, kako je z ekonomsko, finančno in pravno vzdržnostjo tega projekta in da se potem, ko se to ugotovi, tudi oceni še enkrat ekološko-energetski vidik. Tako bi pristopil k temu vprašanju.

Jure Brankovič: Se vam ne zdi, da je to 6 let prepozno?

Dr. Danilo Türk: Kot predsednik republike nimam časovnega stroja. Če bi ga imel, bi ga večkrat uporabil in bi kakšno temo zavrtel nazaj in bi potem lažje šli od začetka naprej. Ker pa ga nimam, je pa treba odločati v razmerah, ki jih imamo, in na način, ki nam je dostopen. In nek tak način sem ravnokar predlagal.

Boštjan Lajovic: Naslednje vprašanje.

Kristina Hacin: Mene zanima vaše stališče do organizacije evropskega prvenstva v košarki?

Dr. Danilo Türk: Kot veste, sem ljubitelj košarke. Ko sem bil še mlad, sem tudi košarko igral. Nisem imel kakšnih posebnih tekmovalnih rezultatov in tudi ne kakšnih posebnih funkcij v košarkarskem svetu, ampak sem vedno to imenitno igro z veseljem gledal po televiziji ali v naravi. In seveda mi je bila všeč in tudi danes vidim v košarki zelo lep in zanimiv šport, ki ga imajo mnogi ljudje v Sloveniji radi in kjer imamo tudi zelo lepe rezultate, vključno z navijaškimi rezultati. Z našimi navijači sem bil v Istanbulu in moram reči, da je to ena zelo zanimiva in prijetna skupnost, ki tudi daje čisto dobro in lepo podobo Slovenije. Vse to upoštevam. In zato bi bil za to, da se to košarkarsko prvenstvo organizira. Seveda pa moram ugotoviti, da pri finančnih ocenah še ni vse razjasnjeno. Veste, da vlada danes obravnava te finančne analize, ki so bile narejene. Okrog tega je nekaj dvomov, je odprto vprašanje, kolikšen del teh vsot, o katerih se govori, pravzaprav pripada kotizaciji za prvenstvo, kolikšen del pa pravzaprav predstavljajo tiste vsote, ki so potrebne za odnose z javnostmi, propagando in vse, kar gre s tem, ki pa jih je seveda možno obravnavati na komercialni podlagi, ne na podlagi kakršnegakoli državnega subvencioniranja. Skratka, vidim, da je tu še nekaj vprašanj, ki bodo zahtevala razjasnitev, in če bomo slišali dobre odgovore, potem bi vsekakor podprl tako rešitev. Ampak nimamo še dovolj jasnosti, niso vsa vprašanja odgovorjena že tako, da bi lahko pričakovali ta dokončni odgovor.

Tanja Starič, Delo: Moje vprašanje se navezuje na to, kar ste prej že govorili – splošne politične razmere in ugled vlade v javnosti. Se strinjate z oceno opozicije, da so razmere tako nevzdržne, da so potrebne predčasne volitve?

Dr. Danilo Türk: Naš ustavni sistem, za razliko od mnogih drugih ustavnih sistemov, ne postavlja predsednika republike v položaj, ko presoja situacijo, v kateri se razpušča parlament in razpiše predčasne volitve. To je seveda udobnejši položaj, kot je položaj tistih predsednikov, ki take odgovornosti imajo. Zaradi tega lahko o teh temah razmišljam tudi nekoliko bolj široko, brez tega bremena neposrednega učinka. Vendar je pa to vprašanje izredno resno. V njem vidim različne taktične razmisleke, eden od njih je ta, da lahko v prihodnjem letu pričakujemo že boljšo gospodarsko rast in izboljšanje položaja in s tega stališča lažje vladanje. Predstavljam si, da v položaju pričakovanega lažjega vladanja postaja za nekatere od političnih dejavnikov pri nas bolj atraktivna ideja zamenjave vlade, kot je bila to doslej. To je ena možnost razumevanja in ena plast te tematike. So pa tudi druge. Mi nismo imeli prav pogosto situacij, ko bi se razpuščalo parlament in iskalo neko novo vladno kombinacijo. Ko smo to imeli leta 2000, če se ne motim, se je pokazalo, da ljudje, da volivci pri nas pravzaprav niti niso bili zelo zadovoljni s to rešitvijo. Lahko bi se reklo, to je bilo zato, ker je vlada, ki je na ta način prišla na svoje mesto, slabo opravila svoje delo. Vendar mislim, da to ni celoten odgovor. Verjetno je pri naših ljudeh že želja po stabilnosti močna in seveda take spremembe je treba zelo skrbno premisliti, če bi se zanje odločali. In seveda verjamem, da bi tak premislek bil opravljen, v kolikor bi se prišlo do resnejše razprave o tovrstnih idejah, ki bi morala biti opravljena seveda v parlamentu. Do tu bi želel razvijati svoje hipotetično razmišljanje na vaše vprašanje, od tu naprej bi pa temo prepustil parlamentu.

Boštjan Lajovic: Še kakšno vprašanje?

Polona Fijavž, TV Slovenija: Glede izmenjave diplomatskih not, v predreferendumskem času je bilo večkrat slišati, da gre za tehnični postopek, ki bo izveden takoj, ko bodo končani vsi notranji postopki v obeh državah. Pri nas se je to zgodilo pred dobrim mesecem, pa do tega še zmeraj ni prišlo. Bi označili to kot zaplet med državama, glede na to, da nekateri strokovnjaki tudi opozarjajo, da se zna zgoditi, da bo Slovenija prisiljena zavrniti diplomatsko noto, če bo notri vključen del izjave, kar bi pomenilo, da je arbitražni sporazum ničen?

Dr. Danilo Türk: Tukaj ste na koncu šli v hipotetično razglabljanje o stvareh, ki po mojem mnenju ne vzdržijo pravne ocene. Rekel pa bi tako, to ostaja tehnično vprašanje, ker je kot tako definirano v samem arbitražnem sporazumu, ki določa, da se z izmenjavo not izvrši samo eno dejanje in to je: obvesti se drugo pogodbeno stranko, da so v državi pogodbenici opravljeni postopki, ki so potrebni za to, da bi sporazum začel veljati. To ostaja tehnično vprašanje, četudi še ni dobilo svojega dokončnega tehničnega odgovora do tega trenutka. Če okrog tega obstaja kakšen zaplet, ga je treba obravnavati kot tehnični zaplet in ga prepustiti dvema ministrstvoma, da ga razpleteta. Tu smo danes. Zdaj pa o hipotezah, kaj bi bilo, če se zgodi to ali ono, ne bi želel razpravljati, ker verjamem, da se bo ta tehnični zaplet rešil na tehničen način.

Jure Brankovič: Dve vprašanji imam. Eno je čisto kratko, glede tretjega člana protikorupcijske komisije. Kdaj ga lahko pričakujemo? Drugo, bi vas pa prosil nekako za komentar, kot vrhovnega poveljnika vojske, kako vidite prihod Triglava oziroma te ladje in predvsem z njo povezane stroške? Mislite, da je to doprinos oziroma po drugi strani, glede na stroške, morda celo slabitev našega obrambnega sistema? Hvala.

Dr. Danilo Türk: Čakajte, kaj je bilo prvo vprašanje? A, tretji član protikorupcijske komisije, ja. Kot veste, je zakon, ki velja na tem področju, uvedel postopek, ki je nekoliko zahtevnejši. Tukaj je komisija, ki presoja prispele kandidature, imela kar nekaj dela, ker je bilo teh kandidatur precej. Te dni pričakujem poročilo te komisije, ki je, kot sem obveščen, zaključila svoje delo. Poročila sam še nisem videl, vem pa, da je v čisto sklepni fazi priprave in da bom imel na voljo več kandidatov, med katerimi bom lahko izbral najprimernejšega kandidata ali kandidatko za tretjega člana oziroma za drugega namestnika oziroma namestnico predsednika protikorupcijske komisije. Ne bi želel zdaj nobenih rokov postavljati, ker kakšnih posebno tesnih rokov v tem trenutku nimam. Mislim, da imam od predaje poročila 30 dni na voljo, da izberem tega tretjega člana oziroma drugega namestnika oziroma namestnico predsednika komisije. To bom vsekakor storil veliko prej, preden se bo iztekel ta tridesetdnevni rok od prejetja poročila. Ne morem vam pa zdaj povedati, kdaj točno bo to, bo pa v kratkem. To je prvo vprašanje.

Drugo, glede Triglava bi rekel naslednje, glede ladje Triglav. Najprej, čisto na ekonomski strani. Tukaj je šlo za aranžma, ki je bil sklenjen pred leti, kot vemo, v okviru reševanja problema klirinškega dolga. Mogoče ni odveč opozoriti, da je bil klirinški dolg v celoti izplačan. Torej, ne z dobavo te ladje, to ni bilo zadnje dejanje, bila so še nekatere druga, ampak klirinški dolg je v celoti poravnan. In presoja, ki je bila sprejeta v času, ko se je odločalo o tem vprašanju, je bila dokončna. In ne vidim, zakaj bi bilo koristno, primerno, modro to že opravljeno presojo in že sprejeto odločitev izpostavljati ponovnemu obravnavanju. Razumem, da so tu različna mnenja o koristnosti, o primernosti, o tem, v kakšni meri in ali sploh ta vojaška ladja izboljšuje našo opremljenost in usposobljenost za obrambo. Jaz bi se enostavno zanesel na presojo in odločitve mojih predhodnikov oziroma predhodnikov tistih, ki o teh temah odločajo, in se ne bi obremenjeval z možnimi vprašanji te vrste. Verjamem, da je dobro, da Slovenija to vojaško ladjo, ki jo je kupila na način, o katerem sem govoril, ima, da jo uporablja razumno in čimbolj tehnično in sicer primerno in da enostavno, glede na to, da imamo svoje morje, ravnamo tudi kot država z nekim minimumom vojaške usposobljenosti na morju. Kaj več pa se mi ne zdi koristno razpravljati o tem vprašanju.

Boštjan Lajovic: Smo pri koncu? Aha, še eno vprašanje, potem pa res.

Kristina Hacin: Še eno čisto kratko vprašanje. Ali vlada uživa vaše zaupanje?

Dr. Danilo Türk: No, vlada uživa moje simpatije.

Boštjan Lajovic: Hvala lepa, gospe in gospodje za izčrpen pogovor in do naslednjič lepo pozdravljeni.