Pogovor za TV Slovenija (Soočenje o arbitražnem sporazumu)
Ljubljana, 4.6.2010 | intervju
Vir: Televizija Slovenija
Rajko Gerič (voditelj): Gospod predsednik, referendumska kampanja o arbitražnem sporazumu je pri koncu. Slišati je bilo veliko argumentov, za in proti. Vi ste odločno zastavili svojo besedo za. Kaj so po vašem glavni razlogi, da bi volivci podprli tak način dokončne rešitve mejnega vprašanja?
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Razlogov je več. Najprej in najpomembneje je tako, da ta sporazum zagotavlja potek mejne črte na stanju 25. junija 1991. To je pravična rešitev. Nobenih teritorialnih koncesij Slovenija ni dala niti jih ne bo treba. Nadalje, zagotavlja stik Slovenije, njenega ozemlja, njenih teritorialnih voda z odprtim morjem. In končno, zagotavlja osnovo, na kateri bo možno graditi dobre sosedske odnose naprej. Z eno besedo, to je pozitiven sporazum. To je sporazum, ki pomeni korak v pravo smer in korak naprej.
Rajko Gerič: Uporabil sem besedo dokončna rešitev, tako kot je zapisano v sporazumu. Popravnega izpita torej ne bo. Ali ima Slovenija dovolj garancij, da dobi tisto, za kar se zavzemamo že od osamosvojitve?
Dr. Danilo Türk: Seveda. Popravnega izpita ne bo treba, kajti Slovenija ima argumente. Slovenija mora zaupati v svoje argumente in svojo sposobnost, da jih dobro predstavi. In ker je tako, bo Slovenija lahko svoje dosegla. Spomnil bi, da ni prvič, da smo v takem položaju. Leta 1991, ko je v okviru Mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji bila sklicana arbitražna komisija, ki jo je vodil Robert Badinter, smo imeli pred začetkom dela te arbitraže precej podobne razprave kot danes in tudi precej podobne strahove, kot jih imajo nekateri ljudje danes, tudi nekateri isti ljudje. V tistih strahovih je bilo razbrati željo, da bi se nekako izognili arbitraži. To takrat ni bilo mogoče, ker je bila arbitraža nekako predpisana z mirovno konferenco. Šli smo po poti, ki je bila razumna, to se pravi zbrali smo argumente, jih dobro predstavili in v vseh pogledih uspeli. Danes se mogoče zdi to nekako samo po sebi umevno. In verjamem, da bo podobno čez nekaj let videti samo po sebi umevno, da je prav, da se ta arbitraža, ki je danes pred nami, sprejme in da jo uporabimo.
Rajko Gerič: Ravno to je zadeva, če bi nekako povzel vse te kritike, ki so bile slišati na račun arbitražnega sporazuma, da je preveč nejasnosti, da je preveč tveganja.
Dr. Danilo Türk: Tveganja ni preveč. Vi morate vedeti, kaj spada v arbitražni sporazum. Ta arbitražni sporazum je celo izjemno precizen. Določa arbitraži nalogo, da ta potem določi stik Slovenije z odprtim morjem. Se pravi, tukaj ni tveganje pretirano veliko. Rekel bi, da je tveganje zelo razumno. No, nekaj tveganja seveda je, ker smo odvisni od kvalitete naših argumentov in kvalitete naše sposobnosti, da te argumente dobro predstavimo. Ampak to tveganje je razumno in nikakor ni prav pretiravati z idejo, da je tveganje veliko.
Rajko Gerič: Gospod predsednik, ali po vašem mnenju Slovenija danes ima teritorialni stik z odprtim morjem?
Dr. Danilo Türk: Slovenija ima pravico do tega teritorialnega stika. Vprašanje je, kako je stanje v resnici, na morju samem. Okrog tega, kot veste, obstajajo različne trditve, ki se vse nanašajo na dejstva. Nekateri vidijo, da tak stik tudi dejansko obstaja, drugi pravijo, da ne. Verjamem, da je treba to situacijo preprosto razjasniti. In arbitraža je pot do razjasnitve. Kot rečeno, na podlagi izrecnega mandata, da prav ta stik arbitraža določi.
Rajko Gerič: Kako to, da v bistvu naši pogajalci, naši prevajalci niso prevedli besede junction tako, da bi prepričali nasprotnike, ki zatrjujejo, da junction, se pravi ta stik, ne pomeni teritorialnega stika?
Dr. Danilo Türk: Verjamem, da je motivacija nasprotnikov nekakšen strah, in verjamem, da je to tako, da se ta strah zelo težko umika argumentom. Tu še nismo dosegli tistega, kar bi bilo prav. Verjamem, da bomo to v prihodnosti že še dosegli. Ampak, izraz junction je vzet iz sporazuma Drnovšek-Račan. Vem, ker sem sodeloval v razmišljanjih, ko se je oblikoval dokončni tekst Rehnovega drugega sporazuma, in takrat je bilo popolnoma jasno, zakaj je ta izraz bil uporabljen. Zato, da bi opozoril na nek model oziroma na nek način zagotavljanja stika kot realen, kot nekaj, kar se je dejansko v teh odnosih, med Slovenijo in Hrvaško že pokazalo kot ena realna možnost.
Rajko Gerič: V sporazumu Drnovšek-Račan je junction vedno naveden, v vseh primerih kot "the point of junction of the territorial sea of the Republic of Slovenia". Kritiki tega sporazuma pravijo, da je samo junction premalo.
Dr. Danilo Türk: No, kritiki se motijo, kajti junction popolnoma zadošča kot ključna beseda. Ni treba celotne besedne konstrukcije prenašati iz enega sporazuma v drugega. Ključen je ta izraz, ki je osrednji izraz te besedne konstrukcije. Vse drugo bomo pa razvili v naših argumentih in pa v arbitražni razsodbi. Nasploh moram reči, da je v teh razpravah veliko primerjanja neprimerljivega. Kajti arbitražni sporazum daje okvir in naloge, medtem ko bo po drugi strani arbitražna odločba dala odločitev, razjasnitev in obrazložitev. In tam bodo te stvari potem jasneje povedane.
Rajko Gerič: Sprašujem vas tudi zato, ker je v brošuri, ki jo je izdala vladna stran, koalicija, kar 14-krat omenjen stik Slovenije, nikjer pa ne piše teritorialni stik.
Dr. Danilo Türk: To ni potrebno, kajti Slovenija je država, državo definira njen teritorij, del teritorija je teritorialno morje in če se govori o stiku tega subjekta, se pravi države, se govori o stiku njenega teritorialnega morja z odprtim morjem in o ničemer drugem. Veste, to je nekako tako, kot če bi rekli: ali zadošča reči slaščica ali morate reči zraven še sladka slaščica?
Rajko Gerič: Gospod predsednik, za nami je kar naporna kampanja. Kako ocenjujete to kampanjo? Dejstvo je, da je ta kampanja razdelila tako stroko, pravnike kot seveda politiko.
Dr. Danilo Türk: Mislim, da se s to trditvijo o razdelitvah kar malo pretirava. Namreč, razdeljenost je približno taka v politiki kot sicer pri večjih vprašanjih. Približno isti vzorec razdelitve imamo in nič posebno globokega v tem ne vidim. Je pa seveda to pomembno vprašanje, zato je čustvenost v razpravah in v prikazovanju teh delitev večja. Med pravniki pa je razdelitev precej manjša, kot je videti na prvi pogled. Na primer, društvo za mednarodno pravo, ki ima 40 članov, se je odločilo, da podpre ta sporazum, in za to je bilo 38 članov. Dva imata svoje poglede, kar je zelo malo glede na katerokoli vprašanje. Veste, pravniki se hitro razidejo v argumentih. Tukaj pa je dosežen zelo visok nivo soglasja, ko gre za pravnike, ki se z mednarodnim pravom posebej ukvarjajo. In končno, spomnil bi, da je nedavno nekdanji sodnik Meddržavnega sodišča v Haagu, Stephen Schwebel, ki spada med deset najboljših, svetovno najuglednejših mednarodnih pravnikov, povedal te iste reči, o katerih govorim tudi jaz. Se pravi, stik je tu zagotovljen, teritorialni stik je zagotovljen, ker je to naloga arbitražnega razsodišča.
Rajko Gerič: V ponedeljek bo nov dan. Kakršenkoli bo rezultat, seveda bo treba sodelovati naprej.
Dr. Danilo Türk: Seveda in verjamem, da bo rezultat pozitiven in da bomo sodelovali čedalje bolje. Sodelovali med Slovenijo in Hrvaško - tu bi opozoril, da je interes gospodarstva za to sodelovanje izredno velik, da je pozitivni učinek podpisanega sporazuma že tu, skratka, da je tu veliko že pozitivnih učinkov, ki se bodo nadaljevali. Verjamem pa, da bo tudi v naši politiki po tem referendumu možno, v kolikor je potrditev zagotovljena, ko se bo ta zgodila, doseči sporazum o tem, kako naprej, ker ta arbitražni sporazum seveda omogoča tudi sodelovanje pri oblikovanju argumentacije in jaz si želim, da bi to naredili. Iz vseh teh razlogov bi seveda rad videl, da bi bila udeležba na referendumu čim boljša.
Rajko Gerič: Gospod predsednik, hvala za ta pojasnila.
Dr. Danilo Türk: Prosim.