Delovni obisk Predsedstva Bosne in Hercegovine

Brdo pri Kranju, 28.2.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je sprejel predsedujočega Predsedstvu Bosne in Hercegovine Nebojšo Radmanovića ter člana Predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Komšića in Bakirja Izetbegovića, ki so prispeli v Republiko Slovenijo na delovni obisk. Po plenarnih pogovorih pod vodstvom predsednika Republike Slovenije in predsedujočega Predsedstvu Bosne in Hercegovine ter delovnem kosilu je sledil še pogovor slovenskega predsednika s člani bosansko-hercegovskega predsedstva.

Glavna tema dopoldanskih pogovorov, na katerih so sodelovali tudi predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuel Žbogar in posebni poročevalec predsednika Vlade Republike Slovenije za Bosno in Hercegovino Milan Kučan, je bilo približevanje Bosne in Hercegovine Evropski uniji in zavezništvu Nato. Popoldan pa so se sogovorniki osredotočili predvsem na dvostransko politično in gospodarsko sodelovanje med državama.

Predsednik dr. Danilo Türk je v izjavi za medije poudaril, da so pogovori, ki so potekali v neformalnem in prijateljskem vzdušju, potrdili odlično politično razumevanje in izjemno visoko raven medsebojnega zaupanja, ki obstaja med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Predsednik je izrazil zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja energije za nadaljnjo širitev Evropske unije na države nekdanje Jugoslavije, ter izrazil željo, da bi se to spremenilo.

Predsednik Türk je izpostavil, da bodo marca na Svetu Evropske unije za splošne zadeve in zunanje odnose ter verjetno tudi na Evropskem svetu potekale pomembne razprave o Bosni in Hercegovini. Ob tem je poudaril, da bi morala Evropska unija kljub posvečanju velike pozornosti krizi v Severni Afriki najti energijo in pozornost tudi za Bosno in Hercegovino. Kot je pojasnil, bi morala nadaljnja širitev in zlasti pomoč Bosni in Hercegovini na poti v Evropsko unijo ostati prioritetnega pomena za unijo.

Po predsednikovem mnenju je ravno proces približevanja Evropski uniji pomemben instrument za krepitev stabilnosti Bosne in Hercegovine. Spomnil je na pozitiven učinek, ki ga je imela liberalizacija viznega režima na krepitev razpoloženja za članstvo v Evropski uniji ter na politične odnose v Bosni in Hercegovini. Nadaljnji napredek ni zagotovljen, zato se moramo zanj potruditi, je opozoril predsednik Türk in pozdravil prizadevanja nekaterih držav članic EU in zlasti nemške zvezne kanclerke Angele Merkel v tej smeri.

Predsednik predsedstva Nebojša Radmanović je dejal, da se je Bosna in Hercegovina opredelila za članstvo v Evropski uniji, vendar ta proces poteka zelo počasi zaradi slabosti znotraj Bosne in Hercegovine, pa tudi zahvaljujoč sami Evropski uniji. Pogovor s predsednikom Türkom in drugimi visokimi predstavniki Slovenije je ocenil kot zelo pomemben, saj je Slovenija prijateljica Bosne in Hercegovine v Evropski uniji in razume razmere na Zahodnem Balkanu bolje kot drugi. Strinjal se je tudi s strateško oceno slovenskih sogovornikov, da je širjenje Evropske unije neizogibno.

Predsednik Radmanović se je ob tej priložnosti zahvalil Sloveniji za podporo znotraj Evropske unije in še posebej za prizadevanja celotnega vodstva Republike Slovenije in slovenskega predstavnika v Evropskem parlamentu za liberalizacijo viznega režima. Dodal je, da je do tega prišlo tudi zahvaljujoč delu na njihovi strani, kar kaže, da je Bosna in Hercegovina pripravljena na uvajanje reform. Izrazil je pričakovanje, da bo prav zaradi dobrega poznavanja razmer Slovenija opravila vlogo nekakšnega ambasadorja Bosne in Hercegovine in drugih držav Zahodnega Balkana znotraj EU.

Na področju dvostranskih odnosov je predsednik Türk poleg odličnega razumevanja in medsebojnega zaupanja izpostavil tudi stalno izboljševanje na področju blagovne menjave med državama. Ta se je namreč v letu 2010 v celoti povečala za 16 odstotkov v primerjavi s preteklim letom, od tega se je slovenski izvoz v Bosno in Hercegovino povečal za 5 odstotkov, uvoz pa za 40 odstotkov. Takšno uravnoteževanje blagovne menjave je slovenski predsednik ocenil kot zelo pozitivno.

Sogovorniki so obravnavali tudi položaj bosansko-hercegovskih delavcev v Sloveniji, ki jih je kriza gradbenega sektorja še posebej prizadela. Predsednik Türk je spomnil na odločitev slovenske vlade, ki je na njegovo pobudo zagotovila finančno pomoč za rešitev najnujnejših humanitarnih vprašanj, povezanih s položajem migrantskih delavcev v Sloveniji. Pozval je tudi k zaključitvi procesa sklenitve sporazuma med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino na socialnem področju, ki bo trajno uredil ta vprašanja, ter izrazil pričakovanje, da bo v bosansko-hercegovskem parlamentu sporazum ratificiran v roku tedna dni.

Predsednik Radmanović se je predsedniku Türku zahvalil za njegova neposredna prizadevanja za izboljšanje položaja državljanov Bosne in Hercegovine, ki delajo v Sloveniji. Zagotovil je, da bodo socialni sporazum ratificirali takoj po konstituiranju novega bosansko-hercegovskega parlamenta. Zavzel se je za dodatno izboljšanje gospodarskega sodelovanja in dodal, da si v Bosni in Hercegovini želijo nadaljnjih vlaganj Slovenije, ki predstavljajo 11 odstotkov vseh investicij v njihovi državi. Slovenske poslovneže je posebej povabil, naj vlagajo tudi v bosansko-hercegovski energetski sektor.