Predsednik republike ob 70. obletnici izgona Slovencev

Brestanica, 4.6.2011  |  govor

Pozdravni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na osrednji prireditvi ob 70. obletnici izgona Slovencev in 20. obletnici delovanja Društva izgnancev Slovenije 1941-1945
Brestanica, 4. junij 2011


Drage udeleženke in udeleženci današnje prireditve ob 70. obletnici izgona Slovencev in 20. obletnici ustanovitve Društva izgnancev Slovenije 1941-1945,
državljanke in državljani Republike Slovenije,
spoštovani visoki gostje,
dragi prijatelji, ki ste prišli iz številnih evropskih držav na to pomembno simbolično prireditev,

v veliko čast si štejem, da ste me povabili, da vam danes spregovorim kot pokrovitelj te prireditve. Gre za pomemben spomin, ki ga moramo gojiti, ki ga moramo negovati in ki je letos povezan z dvema okroglima obletnicama. Letos, prav ta čas, ko praznujemo 20. obletnico ustanovitve Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, smo že vstopili v čas praznovanja 20. obletnice naše neodvisne, suverene države Republike Slovenije.

Vsi, ki smo tu, smo ponosni na našo domovino, na našo neodvisno Republiko Slovenijo. Vsi, ki smo tu, se zavedamo njenih zgodovinskih korenin. Zavedamo se, kako pomemben del naše zgodovine sega v čas druge svetovne vojne. Zavedamo pa se tudi, da noben razvoj ne gre brez težav. In če v času 20. obletnice Republike Slovenije veliko govorimo o težavah, o tem, kako moramo kaj spremeniti, potem hkrati vemo, da te težave niso pretirano velike, da smo sposobni premagati vse probleme, ki stojijo na naši poti, in da smo sposobni odpraviti številne pomanjkljivosti, ki so bile nastale v času, odkar je Slovenija neodvisna država.

Naš proces tranzicije se bliža koncu. Bližamo se novi fazi našega razvoja. In v tem času, ko se končuje naša tranzicija, moramo skrbno pregledati vse tisto, kar se je v njej nabralo slabega, in to odpraviti – vse oblike korupcije, vse oblike nespoštovanja preteklosti, vse oblike nespoštovanja našega pravosodja in pravne države, vse tisto, kar zavira naš razvoj. Zato 20. obletnica nastanka Republike Slovenije ne more biti brez naše nove zaveze k močnejši volji, večji odločnosti in boljši povezanosti, da vsi skupaj odpravimo, kar je slabega, in da vsi skupaj stopimo na pot boljšega, na pot tistega, kar nam bo zagotavljalo prihodnost.

Ko tako ob 20. obletnici slovenske državnosti razmišljamo o naših zgodovinskih koreninah, vemo, da je velik del naše zgodovine tesno povezan z vsem, kar je nastalo med tragedijo II. svetovne vojne. Prav letos mineva 70 let, odkar je II. svetovna vojna posegla tudi na ozemlje Slovenije. Ta poseg je bil izjemno boleč in usoden. Državno ozemlje današnje Republike Slovenije je bilo razkosano. To ni bila navadna tuja vojaška okupacija, tisto, kar poznamo v mednarodnem pravu kot nekaj začasnega, ko tuja vojska zasede ozemlje, ga začasno upravlja in ga potem – pošteno, tako rekoč – izroči nazaj nosilcu suverenosti.

Napad na te kraje je bil zasnovan popolnoma drugače. Bil je zasnovan z namenom, z načrtom popolnoma spremeniti geografijo Evrope, z namenom uničiti slovenski narod. Del tega uničevalnega načrta je bilo tudi množično izseljevanje, množični izgon ljudi z domov v različnih delih današnje Republike Slovenije. Slovenija je bila razkosana in njena ozemlja so bila protipravno priključena imperialni Italiji, nacistični Nemčiji, Madžarski in Hrvaški.

Ta načrt priključitve ozemelj in izgona prebivalstva je bil načrt uničevanja. Z ozemlja Slovenije je bilo izgnanih 63.000 ljudi. Okrog 18.000 se jih je uspelo izogniti nasilni preselitvi. Številni so umrli v tujini. Mnogi, ki so preživeli, so se vrnili oslabljenega zdravja, prikrajšani za izobraževanje, prikrajšani za premoženje, prikrajšani za svoj normalni razvoj. Tako globoke travme ostanejo v spominu za vedno in tako globoke travme ostanejo v spominu naroda kot celote.

Danes se spominjamo vsega tega travmatičnega obdobja tudi zato, ker vemo, da je bil slovenski narod sposoben oblikovati odločen upor zoper te uničevalne načrte. Letos obeležujemo tudi 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nadstrankarske povezovalne organizacije, ki je uspela organizirati oboroženi odpor slovenskega naroda v učinkovito gibanje, ki je postavilo slovenski narod med tiste narode, ki so bili zmagoviti in pravični narodi II. svetovne vojne. Ne smemo pozabiti – med II. svetovno vojno je bil zaradi odpora in Osvobodilne fronte slovenski narod na pravični strani, ki je bila naposled tudi zmagovita stran II. svetovne vojne.

To je spomin, ki ga imamo in ki ga moramo ohraniti. Ohraniti ga moramo zaradi veliko razlogov. Vedeti moramo tudi to, da je vse, kar je pozitivnega nastalo v Evropi in v svetu po II. svetovni vojni, nastalo zaradi uspešnega boja, zaradi zmage nad nacizmom in fašizmom. Tudi Evropske unije, tiste organizacije, v katero smo se vključili mnogo kasneje, leta 2004, in v kateri vidimo svojo prihodnost za naslednja desetletja in stoletja, ne bi bilo, če ne bi bilo zmage nad nacizmom in fašizmom. Zato razni poskusi relativizirati pomen, zgodovinsko odločilnost zmage nad nacizmom in fašizmom, ne morejo biti sprejemljivi in ne morejo uspeti.

Danes moramo to vedeti in ob 70. obletnici posega II. svetovne vojne na naše ozemlje se moramo tega spomniti. Spomniti se moramo tudi, da je ta zgodovina tako močno zaznamovala našo današnjost, da bomo lahko s tem spominom in s ponosom, ki ga ta spomin nosi s seboj, oblikovali tudi dobro prihodnost. Ta naša prihodnost bo evropska in bo povezana z naprednimi pozitivnimi tendencami v svetovnem razvoju. In ravno tako, kot bo evropska in svetovna, bo tudi naša. Kajti slovenski narod je z zmago nad nacizmom in fašizmom stopil za vse nadaljevanje zgodovine med tiste narode, ki so napredni del sveta.

S tem občutkom, s tem spominom in s samozavestjo, ki nam jo daje današnja obletnica, vas pozdravljam. Želim vam prijeten dan. Želim vam dobrega zdravja in dobrega počutja v prihodnosti. In zagotavljam vam, Slovenija je danes sposobna premagati težave, ki so pred nami, in je sposobna oblikovati dobro prihodnost. Hvala lepa in še enkrat srečno!