Intervju za Radio Slovenske gorice (IV. radijska mreža)
Lenart v Slovenskih goricah, 17.6.2010 | intervju
Damjan Veršič (voditelj): Lep pozdrav, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, v 4. radijski mreži, skupnem projektu lokalnih in regionalnih radijskih postaj posebnega pomena. Tokratna skupna oddaja bo potekala iz studia Radia Slovenske gorice, kjer danes gostimo predsednika Republike Slovenije gospoda Danila Türka. Gospod predsednik, lep pozdrav in dobrodošli.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.
Damjan Veršič: Preden bova pričela s pogovorom, naj povem za naše poslušalce, da bo prvi del oddaje namenjen ta čas aktualnim temam v Sloveniji, torej dotaknila se bova jasno, da arbitražnega sporazuma, tudi socialne problematike, Slovenske vojske, medijskega zakona, ker sva prav tukaj v našem studiu, če pa bo ostalo kaj časa v drugem delu oddaje, pa bomo sprejeli tudi kak telefonski klic naših poslušalcev. Gospod Türk, da vas takole vprašam. Kakšna je bila kaj vožnja v Slovenske gorice?
Dr. Danilo Türk: Prijetna. Moram reči, da je pot po avtocesti iz Ljubljane do Lenarta kar hitra, danes ni bilo prehudega prometa in seveda vožnja po tej avtocesti naredi zelo lep vtis v pokrajini. Te kraje sem seveda obiskoval velikokrat in pred mnogimi desetletji in moram reči, da je avtocesta tu izpostavila poglede, ki so resnično zelo prijetni, zelo prisrčni. To so zelo lepi kraji in to se z avtoceste zelo dobro vidi, tako da vedno rad potujem na štajerski in prekmurski konec z avtomobilom in si ogledujem pokrajino.
Damjan Veršič: Ste pa najbrž opazili, da je ta tako imenovana avtocesta nekoliko ožja, odstavnih pasov namreč ni. To je težava, s katero se tukaj soočamo.
Dr. Danilo Türk: To poznam in upam, da se bo to odpravilo.
Damjan Veršič: Ja. Sicer ste rojeni v Mariboru. Se pogosto vračate na Štajersko, recimo v Maribor?
Dr. Danilo Türk: Pravzaprav ne prav pogosto. Hodim na prireditve, ki se dogajajo v Mariboru. Bil sem na tednu knjige nazadnje, na pesniškem turnirju, no prihodnji teden v torek bom spet v Mariboru in sicer se bom udeležil prireditve ob podelitvi prvih diplom diplomantom nove medicinske fakultete v Mariboru. To je izjemno velika pridobitev za Maribor, za celo severovzhodno Slovenijo in tudi za Slovenijo kot celoto. Mi na ta način dobivamo izjemno pomembno medicinsko šolo in to bo dalo novo kvaliteto življenja in novo perspektivo Mariboru, tako da te prireditve se bom z veseljem udeležil in tam imam tudi pripravljen govor, kjer bom naslovil nekatera vprašanja zdravstva.
Damjan Veršič: Kajti dejstvo je, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, ne?
Dr. Danilo Türk: Tako je.
Damjan Veršič: Tu se strinjate. Bova potem v nadaljevanju se dotaknila ...
Dr. Danilo Türk: Pa ne gre samo za pomanjkanje zdravnikov. To je, prvič, najbolj akuten problem. Drugi problem je ta, da mariborska univerza potrebuje zaokrožitev in mislim, da je medicinska fakulteta zelo lep prispevek temu, da ima ta del Slovenije kompletno univerzo, ki daje tudi možnost študija tega pomembnega področja prav ljudem iz teh krajev in to ustvarja tudi čisto nov utrip, tako da je to zelo pomembna stvar.
Damjan Veršič: Je pa, kolikor vem, malce omejen vpis na zdravstveno fakulteto?
Dr. Danilo Türk: Sem za to, da se ta vpis razvija razumno, da fakulteta razvije kvaliteto. Kvaliteta je namreč danes v medicini težko dosegljiva na taki mednarodni ravni in zato ni dobro, da bi se preveč hitelo na samem začetku. Ampak z zanimanjem bom slišal potem tudi mnenja profesorjev in drugih ljudi o tem, kakšna dinamika razvoja je zamišljena za to novo medicinsko fakulteto v Mariboru.
Damjan Veršič: Bom dejal, zgodnji poletni čas preživljate delovno. Tudi mi smo malce preverili urnike, tako da o dopustu še ne razmišljate, ali pač?
Dr. Danilo Türk: Ne, na dopust bom šel v avgustu. Dopustoval bom v Sloveniji, kot vedno, in se seveda tega dopusta veselim, ampak morate vedeti, nisem kakšen poseben ljubitelj dopustov. Rad delam in uživam v tem, kar delam, tako da dopust je prijetna sprememba, ni pa najpomembnejši del leta.
Damjan Veršič: Sem vas hotel vprašati, če boste dopustovali na Hrvaškem, zdaj, ko so odnosi nekoliko boljši, ampak pravite v Sloveniji.
Dr. Danilo Türk: Da. Navajen sem dopustovati v Sloveniji, večino dopusta sem v življenju preživel v Sloveniji in tudi, ko sem nekoč delal v Združenih narodih, sem imel še posebno močno voljo po tem, da pridem na dopust v Slovenijo in sem to tudi vedno počel, vsa tista leta. Na Hrvaškem nisem bil na dopustu že kakšnih 25 let in tudi nimam kakšnih neposrednih načrtov. Nimam prav nič proti Hrvaški ali proti hrvaškemu morju, vem, da mnogi ljudje z veseljem hodijo na dopust tja in se dobro počutijo in jim želim, da bi se tudi letošnje poletje čim bolje počutili. Ampak veste, Slovenija je lepa in rad sem na dopustu v Sloveniji.
Damjan Veršič: Vi ste sicer naklonjeni vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, tudi javno ste podprli arbitražni sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško. Tudi ljudstvo je storilo, sicer z majhno večino, ta korak. Je bila to modra odločitev?
Dr. Danilo Türk: Da. Omenili ste dve zadevi. Eno je podpora Hrvaški pri prizadevanju za vstop v Evropsko unijo. Mislim, da je ta podpora v Sloveniji zelo široka. Seveda, nihče ne misli, da lahko katerakoli kandidatka vstopi v Evropsko unijo, ne da bi izpolnila pogoje. Hrvaška mora pogoje izpolniti. Nekateri še niso izpolnjeni in tu je še potrebno precej dela. Druga stvar je rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, ki je samostojno vprašanje, ki traja že dolgo in je neodvisno od vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo. Sem za to, da se ta spor reši z arbitražo, to pa predvsem zaradi tega, ker smo v preteklosti poskušali razne načine. Izkazalo se je, da nekateri ne učinkujejo, in tako smo z leti prišli do spoznanja, da je ta arbitražna pot pot do rešitve, do pravične meje in tudi take meje, ki bo ustrezala potrebam, interesom in pravičnim zahtevam Slovenije.
Damjan Veršič: No, pa vendarle. Nekateri so vam očitali, da se glede na to, da ste predsednik države, ne bi smeli tako jasno opredeliti za arbitražni sporazum. Kako jim odgovarjate?
Dr. Danilo Türk: Da se predsednik mora opredeliti, kajti če je pred ljudstvo postavljeno neko vprašanje, mnogi gledajo ravno, da bi videli kako se bo opredelil predsednik in mislim, da bi bilo razočaranje zaradi neopredelitve veliko večje kot je bilo neko določeno razburjanje pri nekaterih, ki niso marali mojega odgovora. Predsednik kot viden politik mora imeti stališča, zlasti stališča do pomembnih vprašanj, ki zadevajo bodočnost Slovenije in sam to stališče imam. Poleg tega bi dodal, da sem tudi profesor mednarodnega prava, da sem se v diplomatski praksi v Združenih narodih srečal z mnogimi spori, ki so v nekaterih pogledih podobni temu, in da sem videl, da se z arbitražo take spore lahko pravično reši, tako da imam nekaj več znanja in nekaj več samozavesti pri tej stvari kot morda kdo drug in zato tudi lažje sprejemam oceno in opredelitev. Vse to je vplivalo in mislim, da sem se odločil prav.
Damjan Veršič: Pa sedaj naša prioritetna naloga, priprava argumentacije, oziroma našega memoranduma. Menite, da imamo dovolj argumentov, da arbitri odločijo nam v prid?
Dr. Danilo Türk: Imamo zelo dobre argumente, da dosežemo mejo na črti, kot je bila v veljavi 25. junija 1991. Mi smo si za to vselej prizadevali, dogajale so se tudi enostranske poteze, zlasti poteze republike Hrvaške, ki so v neki meri odstopale od te meje, ne sicer zelo dramatično, ampak v vsakem primeru so odstopale in te se morajo spremeniti, popraviti na črto 25. junija 1991. Arbitražni sporazum točno to predvideva in verjamem, da lahko z argumenti, ki jih imamo, dosežemo, da se bo to tudi zgodilo. To je moje pričakovanje in predvidevanje.
Damjan Veršič: Ampak najbrž ob sodelovanju tako koalicije kot tudi opozicije?
Dr. Danilo Türk: To je zdaj treba pogledati v luči stanja, v katerem smo. Priprava pravnega memoranduma ni politično delo. Tukaj opozicija in koalicija nimata prav veliko opravka. To bodo morali narediti, prvič, pravni strokovnjaki, drugič, morali bodo to narediti ljudje, ki poznajo teren, ki znajo narediti dobre zemljevide, ljudje, ki poznajo stanje na terenu, ki poznajo dokumente, ki definirajo to stanje, in seveda, ki poznajo prakso, kakršna je bila 25. junija 1991. To niso politične dejavnosti, ampak predvsem strokovne in zato bo priprava tega memoranduma zahtevala zlasti angažiranje vseh strokovnih sil.
Damjan Veršič: Vi ste povedali tudi v kampanji pred tem referendumom da, bom dejal, relevantna mednarodna stroka ni bila tako zelo razdeljena glede tega vprašanja kot se zdi na prvi pogled. Zakaj tako mislite?
Dr. Danilo Türk: Zato, ker so dejstva takšna. Društvo za mednarodno pravo, ki ima 40 članov, se je opredelilo v podporo arbitražnemu sporazumu z 38 glasovi. To je zelo velika večina, zlasti za pravnike, ki radi razmišljajo vsak po svoje, tako da ta del pravne stroke je bil poenoten. Enotni so bili tudi mnogi drugi pravniki. Bilo je nekaj pomislekov s stališča ustavno pravnega procesa, ampak tu je ustavno sodišče povedalo, da je ta bil v skladu z našo ustavo, tako da, če pogleda temeljito in v celoti in če se odmisli dejstvo, da so nekateri udeleženci pač bili bolj glasni in bolj pogosti v izražanju, se lahko pride do zaključka, da je velika večina pravnikov na strani sporazuma.
Damjan Veršič: Bi morali že sedaj razmišljati o imenu slovenskega arbitra?
Dr. Danilo Türk: Razmišljati moramo seveda o tem, kako bomo imenovali arbitra. Mi imamo dolžnost, da o tem razmišljamo, mi pravim, ljudje v vodstvu republike. Kot veste, obstaja za ta vprašanja poseben zakon, ki predvideva tudi vlogo predsednika republike. Na ta zakon sem opozoril, ker ga ne moremo ignorirati, in pogovoriti se bomo morali o tem, kako bomo vodili ta postopek, da bi prišli do dobre izbire. Tu bi opozoril, da ni nujno, da je ta arbiter slovenski državljan. Tudi o tem moramo razmišljati. Kot veste, je poslanec Zmago Jelinčič predlagal, da bi bil arbiter tujec. Mislim, da je ta predlog vreden pozornosti in da bi morali razmisliti zelo premišljeno, zelo brez čustev o tem, kdo bi najbolje zastopal tisto pravičnost, ki jo Slovenija želi doseči skozi arbitražo, in zato mislim, da se moramo pogovarjati o tem, kako bomo do najboljše izbire prišli.
Damjan Veršič: Če bo, denimo, Slovenec bi se moral odpovedati honorarju?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da bi bilo prav, da o tem razmisli, kajti gre za eno tako moralno dilemo. Tu bi opozoril, honorar, to ni plača za nekakšno delo, to je nagrada za odločitev in seveda pri honorarju je, se mi zdi to vprašanje kot etično vprašanje prisotno in to je stvar seveda etične izbire samega arbitra, če bo ta Slovenec.
Damjan Veršič: Še ena težava ostaja s Hrvaško. Najbrž jih je še več, ampak ena bolj vidna, to je Nova Ljubljanska banka. Guverner Hrvaške centralne banke je pred časom povedal, da slovenska Nova Ljubljanska banka ne bo dobila dovoljenja za delo na Hrvaškem, dokler ne poplača varčevalcev Ljubljanske banke. Kako vi gledate na to izjavo?
Dr. Danilo Türk: Na to izjavo gledam kot na eno od več izjav, ki jih je dal guverner Hrvaške narodne banke. Namreč, on je povedal tudi nekaj drugih reči. Povedal je, da si predstavlja, da bi se lahko rešitev našla v okviru že sklenjenega sporazuma o sukcesiji, ki je razdelil sredstva nekdanje Narodne banke Jugoslavije, da bi lahko hrvaška vlada sama izplačala te varčevalce in potem v okviru sukcesijskega sporazuma poiskala rešitev s Slovenijo in še nekatere druge izjave je dal, tako da mislim, da smo zdaj videli precej večjo dinamičnost v obravnavi tega vprašanja. Mislim, da je to dobro. To kaže, da se ta razprava odpira in da bo možno potem preizkusiti različne pristope. Kot veste, Slovenija se zavzema, da se tu upošteva teritorialno načelo, se pravi, tam kamor je denar šel, od tam naj se poplača varčevalce in da se rešitev za medsebojne odnose med naslednicami nekdanje Jugoslavije najde v okviru razdelitve sredstev nekdanje Narodne banke Jugoslavije, ki pa so deponirana v Baslu. Ta denar obstaja in se ni uporabljal zato, ker pač naslednice nekdanje Jugoslavije še niso prišle do sporazuma, kako ta sredstva uporabiti. No, mislim, da je ta nova dinamika, ki je zdaj nastala, odprla možnost da se tu najde nek sporazum, in sam bi tako prizadevanje za sporazum podprl.
Damjan Veršič: Dobro, toliko o Hrvaški. Pojdiva morda k temam, ki so še bolj pomembne, bom dejal, za naše poslušalce. Tam okoli 80 milijonov ljudi ogroža revščina v Evropski uniji, to so uradni podatki. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji narašča, 12,3 odstotka v letu 2008. Skorajda, gospod predsednik, imamo že 100.000 brezposelnih. Kako torej močno je kriza prizadela Slovenijo v primerjavi z ostalimi državami.
Dr. Danilo Türk: Kriza je Slovenijo prav gotovo prizadela zelo močno, predvsem zato, ker je Slovenija zelo odvisna od izvoza, naročila v lanskem letu pa so močno padla. To je zmanjšalo možnost industrijske proizvodnje in še nekatere druge gospodarske dejavnosti so se skrčile. Na ta način je kriza prizadela naše ljudi in naše gospodarstvo. Socialni problemi, ki so s tem nastali, so bili predmet resnega dela vlade. Če se spomnite v začetku tega leta se je napovedovalo, da bo število nezaposlenih naraslo na okrog 120.000 do sredine leta. To se ni zgodilo. Nezaposlenost ne raste več, naročila so se začela obnavljati, prišlo je do novega zaposlovanja. Vidimo pa neko drugo razslojevanje. Nekateri ljudje, ki so izgubili delo pa ga niso mogli ponovno dobiti, so zašli v resne težave. Povečala se je ta socialna patologija, ki se izkazuje v alkoholizmu, družinskem nasilju in drugih takih pojavih, in tu je treba več pozornosti in več dela. Sam se s temi problemi precej srečujem in tudi poskušam prispevati k reševanju. Rad bi, da bi se nekatere zakonske rešitve sprejele, ki bi dale tudi možnost bolj hitrega reševanja teh socialnih problemov, in temu moramo posvečati pozornost. Seveda, hkrati moramo vedeti, da bomo rešili probleme nezaposlenosti najbolje, če bomo odpirali delovna mesta in če bomo pognali razvoj. Sam sem tu, v Lenartu, slišal recimo to, da se je tu okrepilo prizadevanje za ogrevanje z lesno biomaso in nasploh razumevanje, da je treba z gozdnim bogastvom v Sloveniji bolje gospodariti. To je problem za celo državo, da ne znamo dovolj dobro izkoristiti gozda in lesa. Mislim, da če bi tu vložili nekaj denarja in nekaj energije, bi lahko našli veliko delovnih mest za ljudi, ki so delovna mesta izgubili, lahko bi našli rešitve, ki pomagajo odpravljati revščino in so tudi tehnološko take, da so skladne z okoljsko zaščito. Skratka, mislim, da ne znamo dovolj hitro, dovolj spretno izkoriščati priložnosti, ki jih imamo in ki smo jih nekoč že znali bolje izkoriščati kot danes. Recimo, mi smo imeli lesno-predelovalno industrijo, ki je v glavnem propadla. Danes izvažamo hlodovino in uvažamo žagan les. To se mi zdi izredno slabo. Danes ne znamo izkoristiti možnosti, da bi proizvajali montažne hiše iz lesa na način, ki je energetsko vzdržen in zato tudi ekološko in tržno zanimiv, in tako dalje. Skratka, imamo na tem področju možnosti, ki jih ne znamo dovolj dobro izkoriščati. Namenoma ne govorim o visokih tehnologijah, ki zahtevajo veliko vlaganja in veliko specializiranih znanj, govorim o enem primeru gospodarske orientacije, gospodarske usmeritve za prihodnje, kjer močno zaostajamo. Današnjo priložnost bi rad tudi izkoristil zato, da povem, prav je, da skrbimo za socialne probleme, prav je, da se trudimo najti rešitve za podjetja, ki zaposlujejo ljudi, pa so bila na tem, da jih odpuščajo. Ampak, mi moramo odpirati nove priložnosti in tu bi vladi toplo priporočal, da naredi več.
Damjan Veršič: Bi torej dejali, da vlada preveč denarja namenja za socialne transferje?
Dr. Danilo Türk: Vlada namenja precej denarja za socialne transferje in težko bi rekel, da je tega angažiranja preveč. Vlada bo tudi letos vložila vrsto zakonov, ki bodo te socialne transferje bolje organizirali, tako da ne bo prihajalo do velikih zlorab, da ne bodo dobivali denarja tisti, ki ga ne potrebujejo. Sam ne mislim, da je to zelo velik odstotek ljudi, ki dobivajo razne vrste socialne pomoči, ampak tudi tu je treba napraviti red. Seveda, vlada je tu bila dovolj občutljiva po moji oceni, vendar dolgoročno mi teh problemov ne bomo rešili, če ne bomo pognali gospodarske rasti, in tu, se mi zdi, začenja nastajati nek resen zaostanek, ki nas mora skrbeti. Mi moramo gospodarsko rast pognati z novimi investicijami in z odpiranjem delovnih mest in to ne samo tam, kjer to zahteva veliko denarja, veliko sredstev, ampak z manjšimi obrati, z izkoriščanjem naravnih danosti, ki jih imamo, in podobno in tu smo prepočasni.
Damjan Veršič: Je pa dejstvo, da je tudi podjetniško okolje v Sloveniji dokaj neugodno ta tujce?
Dr. Danilo Türk: Podjetniško okolje je odvisno tudi od naše podjetnosti. V tej krizi se je pokazalo, da Slovenci nimamo dovolj podjetnosti. Slovenci imamo raje službe v javnem sektorju, kot pa to, da bi odpirali lastna podjetja in se izpostavljali gospodarskemu tveganju. Tudi te lastnosti moramo videti. Tudi kritične analize tujih inštitutov, ki so narejeni in ki govorijo o tem, da Slovenija nima dobre konkurenčne sposobnosti, opozarjajo, da je to tudi zaradi slabega dela nadzornih svetov, da je to zaradi problemov, ki so obstajali že prej, kot je prešibka odprtost do novih idej, do idej iz tujine in do zaposlovanja talentiranih mladih ljudi. Nam se precej talentiranih mladih ljudi odseljuje iz Slovenije in to je problem, kajti če ne bomo dajali priložnosti talentiranim mladim ljudem, potem seveda tudi ne moremo računati na hiter, dinamičen razvoj in, seveda, rad bi, da bi vlada vse te zadeve bolj opažala in hitreje ukrepala.
Damjan Veršič: Še en komentar me zanima, gospod Türk. Vlada se je v teh negotovih razmerah odločila za dokaj pogumen korak. Namreč, povišala je minimalno plačo. Je bil to pravi ukrep?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da je ta ukrep bil nujen in spet iz razlogov s katerimi sva začela, kajti treba je razumeti, da je pri nas veliko ljudi nekako na robu, da je blizu tega praga revščine in da so to pretežno ljudje, ki živijo od svoje plače in seveda v teh okoliščinah je bil ta ukrep razumljiv, seveda pa ni smel in ne bi smel ostati kot edini ali glavni ukrep. To je za začetek, potem pa je treba napraviti nekaj, da bo gospodarstvo raslo in da bodo ljudje lahko dobivali tudi višje plače od boljšega dohodka in boljšega dobička in tu, pri tej drugi pomembni strateški nalogi, zaostajamo.
Damjan Veršič: Zanimivo, kot pravi premier, sindikati so obljubili sodelovanje pri sprejemanju, bom dejal, delavske zakonodaje, če vlada poviša minimalno plačo, zdaj napovedujejo nižje odpravnine, krajše odpovedne roke, sindikati pa grozijo s protesti.
Dr. Danilo Türk: Da. Mi imamo situacijo, v kateri se veliko loputa z vrati. Vsakih nekaj tednov se kdo od udeležencev v tem procesu zelo razjezi, odkoraka od pogajalske mize in potem seveda izpade, da je nastal nekakšen konec sveta. To ni cela slika. Dejstvo, da gredo ti zakoni v parlament, ne pomeni, da je socialnega dialoga konec. Najin pogovor bi rad izkoristil tudi za to, da povem, kako si sam zamišljam nadaljevanje. Mislim, da bi bilo dobro, da se zdaj ta faza, ko bodo stvari v parlamentu, izkoristi za nadaljevanje dialoga. Nič ni narobe, če se sindikati in vlada sestajajo tudi bolj diskretno, zunaj parlamenta. Nič ni narobe, če poslanci in sindikati skupaj razmislijo o rešitvah. Nič ni narobe, če se pri vseh teh razpravah, ki so lahko zelo neformalne, vključi tako poslance, kot sindikate, kot delodajalce. Ti zakoni bodo zahtevali daljši proces v parlamentu in rad bi, da se ta proces tudi razume kot možnost za naslednjo fazo dialoga. Navsezadnje moramo vsi razumeti, da potrebujemo večjo fleksibilnost, ampak, da to ne pomeni večjo nezanesljivost delovnih mest in tu mislim, da rešitve niso nemogoče, samo malo bolj se bo treba potruditi.
Damjan Veršič: No, kajti, zgodil se nam je tisti študentski protest, v mislih imam jasno granitne kocke in vse, kar je sledilo. Vi ste obsodili, kot tudi večina drugih državnikov, to potezo nekaterih.
Dr. Danilo Türk: Seveda. Sam ne morem odobravati nasilja. Nihče ne more odobravati nasilja, ker nasilje nas ne pelje nikamor. Nobena uspešna država v Evropi ali v svetu ni postala uspešna zaradi nasilnih dejanj na ulici in če danes pogledate po Evropi, ki ima vsa podobne probleme kot Slovenija, boste videli, da so v bistvu protesti precej zadržani. Tudi v državah, ki imajo tradicijo zelo bučnih protestov, je teh bučnih protestov razmeroma malo, če pogledamo Španijo ali Portugalsko. V Severni Evropi jih nikjer ni. Ljudje dobro vedlo, da protest sam ne rešuje ničesar, da je potrebno sesti za mizo, najti dobre rešitve in potem delati skupaj. To nas še čaka in, če se vrnemo k tem nasilnim izpadom v času študentskih demonstracij. Tisto, kar je mene najbolj prizadelo, je bilo to nekajurno hujskanje in prinašanje alkohola na študentsko zborovanje. Seveda je popolnoma razumljivo, da so študenti napravili protestni zbor in da so povedali svoje mnenje, samo, če so tam bila hujskanja, zahteve po nasilnih dejanjih, če se je prinašal alkohol, to mora povzročiti potem tudi ekscese in ti ekscesi so se zgodili in to je zelo slabo. Vem, da so tukaj odgovorni posamezniki, da ne gre kriviti vseh udeležencev, sploh ne, in da je treba zdaj tudi počakati na rezultate policijskih preiskav. Ne želim ničesar vnaprej napovedovati, ampak mislim, da smo takrat videli in razumeli, da taka hujskanja in nasilna dejanja nam čisto nič ne pomagajo.
Damjan Veršič: Zdajle nas zagotovo posluša veliko dijakov, študentov, ki tu in tam kakšno delo opravijo tudi preko študentskih servisov. Vemo, da v pripravi je tako imenovani zakon o malem delu. Menite, da bo res tako zelo močno posegal sedaj v to študentsko delo? Vi ga podpirate?
Dr. Danilo Türk: Najprej, podpiram iskanje alternative sedanjemu stanju, kajti mi smo imeli razvoj, ki je povzročil celo vrsto čudnih rešitev, oziroma nerešitev. Fiktivne študentske statuse, zaposlovanje brez plačevanja prispevkov, uporabe študentskega dela za pridobivanje dobičkov, tako nekaterih ljudi v študentskih servisih kot tudi nekaterih podjetnikov in temu je bilo treba narediti konec. Ni prvič, da se je tako poskušalo. Spomnil bi, da je prejšnja vlada, ki je bila drugačna koalicija od sedanje, poskušala to spremeniti tam v letih 2005-2006, vendar tisto so bili dobri časi in takrat ni bilo videti prioritetno to reševanje in ni uspelo. Zdaj so časi težji in zdaj bo treba najti resnične rešitve. Razumem, da se vlada trudi, da študentom ne bi odvzela razumnih možnosti, da del svojega bivanja, del svojega študija financirajo z lastnimi zaslužki. Ampak povsod po svetu je to omejeno. Tam, kjer se resno gleda na študij, se ve, da študent mora večino časa porabiti za študij in doštudirati kolikor je mogoče hitro in ponekod so tudi zelo resne prepovedi študentskega dela preko določenega časovnega okvira ali pa zunaj določenih dejavnosti v okviru univerze. Skratka, vedeti moramo, da smo imeli sistem, ki je absolutno nenavaden v mednarodnih primerjavah in ni ekonomsko niti študijsko vzdržen. Spremeniti ga je treba. Seveda, malo delo prinaša s sabo neke nove negotovosti. Razumem ta strah, ki pri nekaterih vlada, da bo to zdaj ustvarilo neko nadomestilo za redne zaposlitve, ampak dajmo se o tem pogovarjati in dajmo zagotoviti, da temu ne bo tako, da malo delo ne bo alternativa za redno zaposlitev in za dobra delovna mesta.
Damjan Veršič: Imeli pa smo tudi bogatenje študentskih servisov?
Dr. Danilo Türk: Seveda, ker, kot sem tudi omenil, nekateri podjetniki v študentskih servisih so, seveda, zaslužili. Ne bi rad zdaj zaradi tega vrgel sence na vse, kar se je dogajalo. Večina študentov, seveda, je iz družin, kjer je treba delati in kjer morajo tudi študenti delati, če hočejo doštudirati. Tudi sam sem iz take družine. Meni je oče umrl, ko sem bil star 14 let, in od petnajstega leta naprej sem nekako, moral sam prispevati za preživetje družine in za svoj študij. Ko sem bil na univerzi, sem od osemnajstega leta srbel skorajda v celoti zase v tem smislu in razumem, kako je to važno. Ampak, nikoli ne bi pristal na to, da pa naj zdaj študentsko delo postane neke vrste bližnjica ali pa neke vrste obvoz za zaposlitev. Potem nastanejo čudne situacije, v katerih ljudje, ki bi morali predvsem študirati, ne študirajo, ampak delajo in, seveda, ustvarjajo profite podjetnikom, tako tistim, ki zaposlujejo, pa tudi onim, ki delo organizirajo preko študentskega servisa.
Damjan Veršič: Kaj lahko kot predsednik države poveste Slovenjegoričanom, Slovenjegoričankam, tudi vsem ostalim, ki naju zdaj slišijo? Je prava pot povečevanje upokojitvene starosti, delovne dobe? Marsikoga namreč skrbi, ali bo sploh dočakal pokojnino, posebej na fizično zahtevnih mestih.
Dr. Danilo Türk: Rekel bi, da je poviševanje upokojitvene starosti nujno. To je posledica staranja družbe. Mi smo čedalje starejša družba in pokojnine, vrednost pokojnin pada zaradi tega. Tako da mislim, da nas to čaka. Tisto, kar me posebej skrbi, je pomanjkanje podatkov v teh razpravah. Seveda je treba najti bonuse, najti izjeme za ljudi, ki so začeli delati mladi, recimo, tam okrog petnajstega leta in, ki so na fizično težkih delovnih mestih. Za te je treba poskrbeti. Ampak zelo velik del ljudi nima teh problemov, velik del ljudi v današnjih industrijah, ki so vendarle že v veliki meri tudi dobro strojno opremljene, avtomatizirane in tako dalje, nima tega problema. Velik del ljudi, o katerih govorimo, se je zaposlil po dvajsetem letu, po petindvajsetem letu. Skratka, treba bi bilo pogledati številčna razmerja in za tiste, ki resnično potrebujejo olajšave, poskrbeti. Za one, ki teh olajšav ne potrebujejo, jasno povedati. Če je nekdo začel delati pri petindvajsetih letih in dela na delovnem mestu, ki ni fizično posebej naporno, je potem normalno, da dela, da je njegova delovna doba nekako štirideset let. To pravijo tudi sindikati. Tako pridemo do številke 65. Spet, ne bi rad, da to postane nekakšna dogma, da je 65 let zdaj tisto, kar ne trpi nobenih nians, nobenih popravkov. Dajmo se o tem pogovarjati, ampak izhodišče za pogovor mora biti to, starajoča se družba, kjer večina ljudi dela na delovnih mestih, ki niso fizično izčrpljujoča, mora najti pot do višje upokojitvene starosti, kajti samo na ta način bo ohranila vrednost pokojnin in preprečila nadaljnje drsenje pokojnin.
Damjan Veršič: V Slovenskih goricah pa je tudi veliko kmetovalcev, vendarle sva na kmetijskem območju, tako da mi dovolite tole vprašanje. Tudi pred oddajo smo se o tem pogovarjali. Vi kritično gledate na zavarovalnice, ki, bom dejal, z letošnjim letom več nočejo zavarovati kmetijskih posevkov, denimo, proti naravnim ujmam, zlasti toči. V preteklih letih je bilo to mogoče, pa ti škodni, škodna izplačila so bila menda previsoka za zavarovalnice. Zdaj preprosto tega nočejo storiti. Kaj torej kmetom ostane?
Dr. Danilo Türk: Najprej bi rekel, da mora ta situacija biti alarm za vlado in za kmetijsko ministrstvo, ker v bistvu bi zdaj morali vlada, zavarovalnice in predstavniki kmetov sesti za mizo in ugotoviti, kako se bo ta problem rešil. Začenja se poletje, treba je računati, da bodo tudi kakšne ujme, treba bo najti rešitve in to vnaprej. Kajti v nasprotnem primeru bomo imeli velike škode in seveda, velike zahtevke spet naslovljene na državni proračun, kar ni dobro. Predlagal bi tudi tu, v tem javnem pogovoru, da vlada in zavarovalnice sedejo za mizo skupaj s predstavniki kmetijske zbornice, z drugimi predstavniki kmetov in da najdejo neko rešitev še pravi čas.
Damjan Veršič: Opuščanje kmetij, tudi to se dogaja v Slovenskih goricah. Kako to preprečiti, kaj storiti, kako mlade, nekako, privabiti na kmetije ali pa vsaj, da tam ostanejo?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da bi morali predvsem pogledati, kako spremeniti kmetijske površine, ker mi imamo zelo razdrobljeno kmetijstvo in nikakor ne najdemo poti ven. To je ena od zelo šibkih točk našega celotnega gospodarskega razvoja. Nismo znali organizirati kmetijstva tako, da bi imeli ekonomsko primerne kmetije. Zato ta problem danes postaja težji, kot je kdaj koli bil. Verjetno bi morali prav na tej točki napraviti kakšen premik, videti, ali se da z arondacijami, komasacijami in drugimi tovrstnimi načini zaokroževati, spreminjati stanje in doseči to, da bodo kmetije bolj vzdržne. Mi smo imeli na področju kmetijstva tudi to nesrečno situacijo, da so se ministri precej hitro menjavali, imeli smo v zadnjem času precej opravka z vprašanji upravljanja kmetijskih zemljišč. Tu, mislim, da nismo našli dovolj celovite politike. Upam, da se bo novi minister kmalu pokazal s predlogi. To od njega tudi pričakujemo, tudi glede na to, da je človek izrazito poslovnega talenta, in bi moral pokazat, kaj on kot poslovni človek, kot človek, ki kmetijstvo obvladuje kot gospodarsko dejavnost, ne kot nadaljevanje družinske tradicije in preživetveno dejavnost, ampak prav kot gospodarsko dejavnost, ki mora biti donosna, kaj lahko minister tega profila predlaga kot rešitve?
Damjan Veršič: Torej, prihodnost je vsekakor v večjih, donosnejših kmetijah?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da je tako in seveda v večjem zavarovanju kmetijskih zemljišč. Mi imamo še vedno to razpršeno poseljevanje, veliko kmetijskih zemljišč se na novo ukinja in postajajo bodisi zazidljiva ali na kakšen drug način uporabna zemljišča in, seveda, ta praksa ne koristi kmetijski politiki. Tudi ne koristi našemu ekološkemu razvoju, ampak ustvarja nove probleme, v katerih bo tisto, o čemer sva začela, še težje reševati. Mislim, da tudi tu ne bi smeli misliti, da nam ne zvonijo alarmni zvonci, veliko smo že zamudili. Poskušajmo zdaj, ko je kriza in večja občutljivost, tudi kaj rešiti.
Damjan Veršič: Gospod predsednik, nekaj glasbe bomo zdaj zavrteli, potem pa nadaljujeva.
Dr. Danilo Türk: Prosim.
Damjan Veršič: Še zmeraj, spoštovane poslušalke in poslušalci, poslušate četrto radijsko mrežo, gost v studiu Radia Slovenske gorice je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Končala sva na področju kmetijstva. Zdaj pa pojdiva k vojski, vi ste tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil in menda razmere v vojski niso tako rožnate. Sindikati so tukaj zelo kritični, pravijo, da naj bi vojaki po konsolidaciji, ki jo je, mislim da, minulo leto slovenska vojska pričela izvajati, ostali brez številnih pravic ali pa so te pravice postale omejene. Je res tako?
Dr. Danilo Türk: Vojska je opravila pomembno fazo profesionalizacije in mislim, da je v tem smislu dosegla določen, pomemben napredek. Naša vojska se je tudi močno specializirala za udeležbo v mednarodnih mirovnih operacijah in tudi to je bil napredek. Pri tem so se pojavili problemi, problemi, o katerih govorite in o katerih se tudi pogovarjam z ministrico za obrambo in z generalštabom. Mislim, da moramo te probleme, ne samo reševati, ampak tudi rešiti. Težko bi zdaj konkretno komentiral kakšno posebno zahtevo oziroma kritiko. Te kritike prihajajo tudi do mene, tudi meni pošiljajo sindikati vojakov razna opozorila, kopije pisem, ki so naslovljeni na druge. In, seveda, o tem se pogovarjamo in verjamem, da bomo rešitve našli. Vendar je, seveda, treba razumeti še eno stvar. Naša vojska je bila ves čas, odkar imamo neodvisno Republiko Slovenijo, izpostavljena velikim spremembam in te spremembe so v vsaki fazi spreminjanja povzročile nove stresne situacije. Danes imamo tudi peticijo za ukinitev vojske, ki mislim, da ni namenjena prvenstveno temu, o čemer ta provokativen naslov govori, ampak je to eno resno opozorilo, da se želi o vojski resno pogovarjati. Sam sem za tak pogovor in mislim, da bo treba zagotoviti, da se bo bolj poudarilo, bolj razvilo razsežnost nacionalne obrambe. Mi ne gradimo ekspedicijske vojske, mi gradimo nacionalno vojsko in tu, če zaostajamo na kakšnem področju, če nimamo dovolj razvite, recimo, pogodbene rezerve, če ne vključujemo ljudi iz civilnega dela družbe v vojsko ali v sodelovanje z vojsko, potem moramo tu narediti več, tako da bo ta povezanost vojske z nacionalnim prostorom boljša in, seveda, v tem okviru potem tudi pogledati, katere nepravilnosti, anomalije se v vojski pojavljajo. Ne bi pa vsega sprejel kar brez kritike, kajti vojska zahteva disciplino, zahteva trdo delo in v tem okviru se potem, seveda, tudi pojavijo nezadovoljstva.
Damjan Veršič: Dobro, toliko o tem. Še ena druga zadeva se mi zdi zelo pomembna. Predvsem nas radijce zanima. Obetajo se nekatere spremembe, napovedana je tudi ukinitev posebnega statusa, ki ga imamo nekatere radijske in tudi televizijske postaje. Ta status sicer za nas pomeni, to najbrž veste, eno obvezo, dovolj informativnega programa, dovolj lokalnega poročanja, kulturne in še druge vsebine, po drugi strani nam tudi omogoča kandidiranje za sofinancerska sredstva iz razpisov ministrstva za kulturo. Ampak dejstvo je, da lokalne in regionalne radijske postaje, to si upam trditi, tudi zaradi tega statusa vrtimo bistveno več domače glasbe kot morda nacionalni radio. Dajemo tudi priložnost, če hočete, ljudskim pevkam, pevcem, skratka takim, ki se sicer na radijih ne morejo pojavljati. Poročamo, skratka, o strogo lokalnem dogajanju. In zdaj ta napoved s strani ministrstva, da naj bi te statuse ukinili, češ, da je vseeno ali sodimo med komercialne ali pač ne postaje. Kako je, kakšno je tukaj vaše mnenje?
Dr. Danilo Türk: Moje stališče je, da polna komercializacija lokalnih radijskih postaj ni dobra. To je osnovno stališče. Mi potrebujemo razvit sistem radijskih komunikacij, ki mora ustrezati ljudem, ki mora ljudem dajati potrebne informacije, ki mora biti odprt za poročanje in za razpravo na ravneh, ki so bodisi lokalna ali pa regionalnega značaja. Skratka, to je pomembna javna funkcija lokalnih radijskih postaj in zavzemam se za to, da se ta funkcija ne odpravi oziroma da se njene možnosti ne zmanjšajo. Komercializacija, seveda, je proces, ki je zajel velik del našega prostora in ustanov na področju javnega obveščanja in zlasti tudi radijske komunikacije, ampak ne sme biti edina. Ne sme biti edina in verjamem, da bo ta razprava v parlamentu morala dati rešitve, ki bodo ohranile to javno funkcijo iz razlogov, ki ste jih omenili. Na prvo mesto bi dal možnost razpravljanja in informacij, ki zanimajo ljudi na lokalni ravni in regionalno. In drugič, možnost predstavitve vseh kulturnih dosežkov, ki se tu pojavljajo. Mi moramo vedeti, da je Slovenija tradicionalno policentrična, da ni tako, da obstaja en velik center v središču Slovenije in potem vse okrog se temu centru nekako prilagaja. Sploh ne, mi imamo izredno razvito kulturno življenje zunaj Ljubljane, zunaj največjih mest in to se mora tudi čutiti in izražati v radijski postaji in njihovem delu.
Damjan Veršič: Torej, če prav razumem, ste za to, da ti statusi ostanejo?
Dr. Danilo Türk: Rad bi, da se najdejo rešitve. Težko je reči, kateri status bo te rešitve najbolje zagotovil, ampak treba je najti rešitve, ki bodo zagotovile to funkcijo. S statusom, ki bo, seveda, tej funkciji prilagojen. Funkcija in naloge oziroma smisel lokalnih radijskih postaj je treba obdržati.
Damjan Veršič: Dobro, zdaj predlagam, gospod Türk, imava še dobrih deset minut časa, da dava priložnost tudi našim poslušalcem. Vendarle je to oddaja v živo. Ampak najprej, takole, mi že včeraj v našem programu posneli dve vprašanji dveh poslušalk in bi kar prosil režijo, da slišimo prvo vprašanje. Poslušalka Darinka je takole vprašala, slušalke si nadenite, lepo prosim, da boste tudi slišali tole vprašanje. Torej najprej vprašanje poslušalke Darinke.
Poslušalka: Jaz bi pa gospoda predsednika vprašala, zakaj take verske razlike dela? Da, če še islamovi ali katerikoli kaj prirejajo, so nekje zraven, mislim, da smo mi tudi, kristjani, ki je naša matična vera, materinska vera, bi nam dajali toliko spoštovanja, da bi v nedeljo na tistem kongresu vsaj eden prišel, pa prisostvoval, ker je, vsi izmed teh naših, ki so na vladi, so iz tega zrasli. Hvala.
Damjan Veršič: Govori o kongresu v Celju.
Dr. Danilo Türk: Da. Kot predsednik republike se ne udeležujem verskih obredov in tudi moram posebej razložiti gospe Darinki, da na nobene islamske prireditve ne hodim, na nobene verske prireditve ne hodim. Bil sem na umestitvi nadškofa Stresa, ko je postal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit. Tisto je bila umestitev, ki je za slovensko cerkev, za našo civilno družbo in tudi za odnos med civilno družbo in državo pomemben dogodek, ki pa ni imel značaja verskega obreda. Sam sem na tistem dogodku bil, sem tudi čestital nadškofu Stresu in razvijam dobro komunikacijo s predstavniki katoliške cerkve. Vendar na verskem obredu, kot je bil evharistični kongres, predstavniki države ne prisostvujejo, vsaj predsednik republike ne prisostvuje.
Damjan Veršič: Če bo ostalo kaj časa, bomo sprejeli še tudi kakšen telefonski klic, tako da naj povem, da sta pravi številki 02 72 07 322 ali 02 72 07 323; morda kak klic, če bo časa dovolj. Imamo pa še eno vprašanje. Gospa Marija je takole vprašala.
Poslušalka Marija: Jaz bi pa predsednika, gospoda predsednika vprašala, kdaj bodo nehali Slovenijo zadolževati preko mere, pa, da bomo potem vsi davkoplačevalci plačevali vse tiste grehe, da tako rečem? Potem bi ga pa tudi vprašala, kdaj bomo nehali "zgubaše" podpirati in to krepke "zgubaše", od železnice do cestnih podjetij in tako naprej, in kdaj bo kdo odgovarjal za kakšno zavoženo stvar?
Damjan Veršič: To je torej vprašanje.
Dr. Danilo Türk: Kar zadeva zadolževanje, mislim, da se je to omejevanje že začelo. Kot vidite, se vlada predvsem angažira za zmanjševanje javne porabe in za ukrepe, ki bodo zadolževanje zmanjšali. Treba je vedeti, lani je bilo zadolževanje nujno potrebno, ker je prišlo do hudega padca izvoza in temu potem je sledil padec proizvoda. Skratka, takrat smo imeli eno posebno situacijo, zadolževanje pa, kot veste, se je najbolj razvijalo v letih, tam 2005 do 2008, ko so bili časi dobri in je bilo videti, da bo rast tako velika, da bo lahko Slovenija dolgove odplačevala. Takrat je bil največji del zadolževanja narejen. V lanskem letu je bilo tega zadolževanja veliko, ampak ta proces se je že ustavil, saj javno zadolževanje se je že zmanjšalo. Kar zadeva podporo "izgubašem", mislim, da je zelo pomembno razumeti sporočilo v zvezi z Muro. Mura je bila podjetje, ki je zašlo v izgube, ki je zašlo zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov in slabega upravljanja s strani poslovodstva. To, da se Mure ni umetno reševalo, je pomembno sporočilo, in mislim, da je to sporočilo bilo razumljeno. Kar zadeva železnice, bi bil takoj za to, da se tudi tu nekaj podobnega razvije, da se razume, da mi potrebujemo infrastrukturo, tako da bo ekonomsko uspešna. Železnica zaposluje zelo veliko ljudi, okrog 8.000, kar pomeni, da je tu težko napraviti nek velik poseg in prizadetim ustvariti nov socialni problem. Zaradi tega bo ta reforma železnic zahtevala malo več časa in moram reči, da tukaj se je naredilo en plan sanacije in potem preobrazbe, tako da računam, da bodo železnice na ta način rešene in da to ne bo podpiranje "izgubašev". Vprašanje, kdaj bo kdo odgovarjal, tudi sam bi rad videl, da bi naš sistem kazenskega pregona bil bolj učinkovit in da bi tam, kjer resnično gre za ne samo malomarno, ampak tudi že prav kriminalno vodenje podjetij, bolj hitro in bolj učinkovito izvrševali pregon. Moti me, da so tukaj tožilstva bila prepočasna, premalo aktivna, in verjamem, da bi ravno taka sporočila in take zahteve, kot je poslušalka Marija povedala, k temu pomagali, da bi tožilstva delala bolje.
Damjan Veršič: Imamo samo še toliko časa, da sprejmemo en telefonski klic v živo. Če se ne motim, je z nami nekdo. Lep pozdrav.
Poslušalec: Dober dan. Zlatko Lešnik.
Damjan Veršič: Ja.
Poslušalec Zlatko Lešnik: Lepo pozdravljam gospoda predsednika Türka.
Damjan Veršič: Kar vprašajte.
Zlatko Lešnik: Ja, kdaj se bo začela reorganizacija v javni upravi, saj vemo, da imamo svetnikov preveč, od vlade in tako dalje? In na občinah večji nadzor, ker je tudi preveč zaposlenih, saj v vsaki vasi, vemo da skoraj občina stoji vsakih deset kilometrov.
Damjan Veršič: Skratka, zaposleni v javni upravi vas zanimajo, kako …
Zlatko Lešnik: Ja, kako se …
Damjan Veršič: Kako je z njihovim številom?
Zlatko Lešnik: Ja, kako se bo to reševalo, ker je to preveč ljudi, pa davčna uprava, vse skupaj, saj vemo, pa borza dela …
Damjan Veršič: Ja …
Zlatko Lešnik: … ima ogromno ljudi zaposlenih, pa mislim, da delajo vsi s polovičnim delovnim časom.
Damjan Veršič: Smo razumeli, gospod Zlatko, hvala za vprašanje.
Dr. Danilo Türk: Gospod Zlatko Lešnik je vprašal dve stvari. Eno je število in zmanjšanje zaposlenih v državni upravi, drugo je število občin. Sam bi rad ta drugi vidik tudi opazil, kajti mi imamo več kot 200 občin, kar je veliko. Bil bi za to, da bi se tu neke racionalizacije naredile, kar pa ne bo šlo zlahka in ne hitro. Kar zadeva zaposlovanje in zmanjšanje števila ljudi v upravi, ima ministrstvo za javno upravo nalogo, da naredi ustrezne načrte; na tem dela sedaj, upam, da bodo napravili načrt, ki bo učinkoval. Mi imamo zakonodajo, ki močno ščiti ljudi v javni upravi in težko je karkoli spremeniti, ampak te zakone bo treba spremeniti. Sam bi bil za to, da bi ljudje, ki tako mislijo, in takih je zelo veliko, svojim poslancem povedali, da svojim poslancem dajo zahtevo, da se spremeni zakonodaja, ki ščiti javno upravo, na način, ki onemogoča njeno krčenje oziroma njeno racionalizacijo. Moramo vedeti, na nekaterih področjih nam manjka ljudi, recimo pri inšpekcijah, pri davčni upravi ne moremo reči, da imamo preveč ljudi zaposlenih, imamo pa na kakšnih drugih upravnih področjih, recimo v civilnem delu ministrstva za obrambo, nedvomno preveč ljudi zaposlenih. Tam dela okrog 1.300 ljudi, to je preveč, in po predpisih, ki zdaj veljajo, tu spremembe niso možne. Zato mislim, da bi bilo prav, da se poslancem naslovi ta zahteva in da ljudje svojim poslancem in svojih okolišev postavijo to zahtevo, da se zakonodaja spremeni. Ker brez te spremembe ne bomo mogli napravit resnega premika.
Damjan Veršič: Vlada sedaj poskuša z nekaterimi rezi, tudi pri zdravnikih, denimo, če govoriva o dežurstvih, prepolovitev teh zneskov in tako naprej, ampak po drugi strani pa je hud upor tukaj?
Dr. Danilo Türk: To je drugačen problem. Pri dežurstvih gre za vprašanje, kako naj bo videti nagrajevanje in plačevanje zdravnikov? Tu ne gre za nobeno zmanjševanje, tukaj gre za varčevalni ukrep po poti zmanjševanja določenih vrst plačevanj. Vprašanje, ki smo ga dobili, ki ga je Zlatko Lešnik postavil, pa je drugačno: kako zmanjšati upravo v tistih delih, kjer je očitno preveč ljudi in delajo s polovično močjo. Omenil sem, na primer, civilni del, upravni del ministrstva za obrambo, ki je izrazito take vrste, in težave, ki so pri kakršnemkoli racionaliziranju zaradi zakonov, ki jih imamo. Tu, kot rečeno, bo parlament moral pokazati svoje barve, brez tega ne bo šlo.
Damjan Veršič: Tisti rez v dežurstva zdravnikov podpirate?
Dr. Danilo Türk: Podpiram spremembo na tem področju, gotovo, seveda, mislim, da smo imeli pri dežurstvih tudi en razvoj, ki je naredil naš sistem tudi neučinkovit na nek način. Ampak to je za posebno razpravo, o tem bi morali malo več podrobnosti pripraviti. Načeloma, seveda, podpiram to orientacijo in bi rad, da bi tudi zdravniški sindikat in ministrstvo za zdravje prišli do neke dobre definicije, do dobre opredelitve, kaj je tisti obseg in način dela nad polnim delovnim časom, ki je nujen v zdravstvu. To bo zahtevalo malo več izračunov.
Damjan Veršič: Gospod Türk, samo še nekaj minut imava. Še eno zadevo morava omeniti. Že nocoj na povabilo slovenske nogometne reprezentance odhajate v Johannesburg, kjer si boste ogledali jutrišnjo tekmo med Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Nogomet, to smo že večkrat videli in slišali, vas zanima?
Dr. Danilo Türk: Zanima me tako kot vse državljane. Mislim, da pri nas imamo zdaj veliko razlogov, da nas nogomet zanima, saj imamo odlično reprezentanco, imamo odlično vodstvo in imamo odlične rezultate. V tem okviru sem se seveda z našimi nogometaši večkrat srečal, zdaj so me povabili na to pomembno tekmo z Združenimi državami Amerike in se bom zato nocoj pridružil našim navijačem, ki potujejo s posebnim čarterskim letalom v Johannesburg in bomo tam skupaj navijali. Namreč, vedeti je treba, v Južno Afriko ne bo moglo iti tako zelo veliko navijačev kot v kakšno bolj bližnjo državo, pa se mi zdi, da je kar prav, da kot predsednik republike tam tudi na nek način prispevam k navijanju za naše fante.
Damjan Veršič: Čeprav ste veliko časa preživeli v New Yorku, tako da, malce, ne boste v dilemi, za koga držati pesti?
Dr. Danilo Türk: Prav gotovo, da ne. Sem predsednik Slovenije, navijal bom za Slovenijo, tudi svojim ameriškim prijateljem sem to isto svetoval, tako, da mi imamo vse razloge, da smo ponosni in da zaupamo v naše fante. Zdaj moram še to reči, spremljam tudi ameriški tisk na tem področju in vidim, da so naši nogometaši deležni čedalje večjega spoštovanja v Ameriki. Nekoč so jih obravnavali tako bolj zviška, zdaj pa vidijo, da bojo imeli opravka z resnim nasprotnikom in verjamem, da smo lahko celo zmagoviti.
Damjan Veršič: Vi ste tudi že napovedali rezultat jutrišnje tekme, je res?
Dr. Danilo Türk: Napovedal sem to, kolikor lahko, in sem za to, da Slovenija zmaga z 1:0.
Damjan Veršič: Dobro, bomo držali pesti. Samo še tole, če naši fantje zmagajo, jim boste očistili kopačke?
Dr. Danilo Türk: Ne, ne, to pa ne. Saj se da to navdušenje in podporo izražati na bolj zadržan način. Sam nisem za take poteze.
Damjan Veršič: Čestitali pa jim zagotovo boste?
Dr. Danilo Türk: Prav gotovo, prav gotovo.
Damjan Veršič: Prav, srečno pot v Johannesburg vam želimo, že čez nekaj ur odpotujete.
Dr. Danilo Türk: Tako je.
Damjan Veršič: Oddaja je pri koncu, tako da moramo končati. Lahko bi vas vprašali še marsikaj, ampak radijske minute so vedno kratke, kot se reče. Tako da gospod predsednik, hvala lepa za obisk v studiu, upam, da ni bilo prenaporno, da vam je bilo prijetno, da ste se lepo imeli tukaj v osrčju Slovenskih goric, kot se reče, in da se še boste kdaj vrnili.
Dr. Danilo Türk: Vsekakor sem se tukaj imel lepo, bil sem zelo lepo sprejet in všeč mi je ta prijaznost, ki je značilna za te kraje in ki sem jo užival tudi tu, ne samo v studiu, že prej. Ta pogovor pa tudi, mislim, da je bil prav prijeten in bolj kot to, verjamem, da sva obravnavala neke pomembne teme in upam, da tudi dovolj koristno.
Damjan Veršič: Še enkrat, lepa hvala.
Dr. Danilo Türk: Hvala tudi vam.