Predsednik republike o pomenu presejalnega programa Svit
Ljubljana, 20.12.2010 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta se udeležila prednovoletne čajanke Programa Svit – Državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki poteka pod predsednikovim pokroviteljstvom.
V pozdravnem nagovoru je poudaril, da medicinska preventiva rešuje življenja. Povedal je, da ima tudi sam pri 58 letih za seboj že dve kolonoskopiji in da bo tudi v prihodnje upošteval nasvete zdravnikov, ki skrbijo za preventivo. Po predsednikovih besedah je prav naša skupna pripravljenost za udeležbo v preventivnih programih velikega pomena za razvoj naše družbe. S tem namreč najbolj neposredno dokazujemo, da znamo skrbeti za lastno zdravje, da nam je do vsakega izmed nas in do vseh nas skupaj, kar je pomembna družbena vrednota.
Predsednik dr. Danilo Türk je izpostavil, da je rak na debelem črevesu in danki zelo pritajena oblika raka in da bolniki pogosto pridejo k zdravniku šele takrat, ko se že pojavijo očitne zdravstvene težave. Čeprav je odločitev za sodelovanje v presejalnem programu odločitev vsakega posameznika, pa je poudaril, da mora biti to odgovorna odločitev o lastnem zdravju. Predsednik je opozoril, da rak ni problem drugih, ampak je problem vseh in lahko doleti vsakogar od nas. Zato je tudi razumno storiti vse, da bolezen preprečimo ali vsaj pravočasno odkrijemo.
Marsikdo potrebuje spodbudo, pojasnjevanje, opogumljanje in tudi pomoč, je dejal predsednik in dodal, da je gotovo nespametno tvegati smrt samo zaradi sramu, predsodkov, nevednosti ali strahu. To je še zlasti pomembno za moške, ki se precej slabše vključujejo v presejalne programe in ki tudi bolj pogosto obolevajo za rakom na debelem črevesu ali danki. Predsednik je izpostavil tudi, da je pri zdravljenju te vrste raka v Sloveniji še vedno opažen zaostanek naše države za drugimi evropskimi državami.
Da bi bil program uspešen na ravni prebivalstva celotne države, mora biti odzivnost na vabilo Programa Svit vsaj 70-odstotna, je poudaril predsednik Türk. V Sloveniji je že nekaj občin, kjer je odzivnost na tej ravni. Predsednik je ob tem spomnil, da so za zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva za svoje prebivalce odgovorne občine. Te odgovornosti bi se po njegovih besedah morali zavedati zlasti župani tistih občin, kjer je vključevanje v Program Svit še vedno prešibko.
Predsednik je izpostavil tudi pozitivne podatke o naraščanju števila bolnikov, ki jih program Svit prestreže med razvojem bolezni. Poudaril je, da tovrstna preventiva ni draga, saj se vrača ne le v obliki preprečevanja nesmiselnih smrti in obolenj, pač pa tudi s prihranki v financiranju zdravstvene dejavnosti. Zato je kot pokrovitelj programa v zaključku svojega nagovora izrekel zahvalo in priznanje vsem organizatorjem, ambasadorjem in prostovoljcem, ki delujejo v okviru Programa Svit.
Nagovor predsednika Republike Slovenije na prednovoletni čajanki Programa Svit – Državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Ljubljana, 20. december 2010
Medicinska preventiva rešuje življenja. To govorim kot predsednik Republike Slovenije, kot pokrovitelj Programa Svit in predvsem kot moški, ki je pri oseminpetdesetih letih doslej opravil dve kolonoskopiji. In jih bom opravljal tudi v naslednje, po Programu Svit in po nasvetih zdravnikov, ki skrbijo za preventivo. Kajti s stališča razvoja naše družbe, s stališča kakovosti razvoja, s stališča hitrosti, s katero želimo dohiteti najrazvitejše družbe, je prav naša skupna pripravljenost udeleževati se vseh akcij medicinske preventive ključnega pomena. S tem se meri naša zavest, s tem se meri naša privrženost napredku in s tem najbolj neposredno dokazujemo, da nam je do vsakogar izmed nas in do nas vseh skupaj. Gre za pomembne vrednote te družbe na tej stopnji razvoja – družbe z ambicijami, željami, kakršne moramo imeti za svojo prihodnost.
Rak na debelem črevesu in danki je zelo pritajena oblika raka. Pogosto se dogaja, da pridejo bolniki k zdravniku prepozno in šele takrat, ko se pojavijo očitne zdravstvene težave. Seveda, odločitev za sodelovanje v presejalnem, preventivnem programu je odločitev vsakega posameznika. To mora biti odgovorna odločitev o lastnem zdravju. Rak ni problem drugih, to je problem nas vseh. Lahko doleti vsakogar od nas. Zato je tudi razumno narediti vse, da bolezen preprečimo ali vsaj pravočasno odkrijemo. Marsikdo potrebuje spodbudo, pojasnjevanje, opogumljanje in tudi pomoč. Prav gotovo je nespametno tvegati smrt samo zaradi sramu, predsodkov, nevednosti ali strahu.
Prav je, da se ob tem spomnimo tudi na dejstvo, da želimo biti socialna država. Kaj pomeni biti socialna država? To pomeni biti država ljudi, ki so najprej odgovorni vsak zase, vsak za svoje zdravje, in ki v tej skrbi uživajo podporo celotne skupnosti. Vendar se solidarnost ne začne s podporo skupnosti, solidarnost se začne z odgovornostjo in lastnim prizadevanjem vsakega posameznika. Včasih se to temeljno spoznanje o tem, kaj pomeni solidarnost kot temelj socialne države, izgubi. Preventivna medicina in presejalni programi še posebej pa so pot do dobrega razumevanja, do pravega razumevanja, ne samo naše želje po kakovosti razvoja in po kakovosti življenja, ampak tudi naše želje imeti socialno državo.
Presejalni program Svit je za udeležence zahteven program. Precej korakov mora storiti vsak sam, pri tem pa mora premagati strah pred boleznijo in predsodke. Svit je edini presejalni program, ki je v Sloveniji namenjen tudi moškim. Povsod v Evropi in tudi pri nas se moški precej slabše vključujejo v presejalne programe, kot ženske. To je po svoje razumljivo. Tak je, na žalost, temeljni odnos moških do lastnega zdravja. Vendar je to tudi zaskrbljujoče, posebej še zato, ker moški bolj pogosto obolevajo za rakom na debelem črevesu ali danki. Tu je treba storiti več, da bi povabljene v program spodbudili k sodelovanju. Kolikor lahko storim sam s tem pokroviteljstvom in na druge načine, bom seveda poskušal storiti. Vem, da je Program Svit zelo uspešen program. To dokazuje nad štiristo odkritih rakov v enem letu, ki so bili na srečo odkriti dovolj zgodaj. In s tem se je pokazalo, da ta program res rešuje življenja. Toda, da bi bil program uspešen na ravni prebivalstva celotne države, se mora vanj vključevati več ljudi, vsaj sedemdeset odstotkov.
Pri zdravljenju raka na debelem črevesu in danki je še vedno opazen zaostanek naše države za drugimi evropskimi državami. Ne počnemo torej nič avantgardnega, nič posebnega, kar bi nas uvrščalo naprej, pred druge. Počnem tisto, kar moramo početi, če želimo biti na ravni razvoj,a kakršno si želimo in si zaslužimo. In če je naloga zdravstvenih delavcev, da program razvijajo kakovostno in učinkovito, je naloga prav vseh in vsakogar, vseh državljanov, da si prizadevamo za kar največjo odzivnost. Vsak sam pri sebi, pa tudi s tem, da spodbujamo druge.
Prav temu vprašanju spodbujanja drugih je treba posvetiti dovolj pozornosti. In spet: verjamem, da bo pri ženskah to šlo lažje, pri moških pa težje. Ampak, to nalogo moramo opraviti! Imamo rezultate – v Sloveniji je kar nekaj občin, v katerih je odzivnost na vabilo Programa Svit že nad sedemdeset odstotkov in to je lep uspeh, ki je rezultat dolgoletnega dela zdravstvenih delavcev, pa tudi lokalne skupnosti. Predvsem pa gre za prepričanje ljudi, da zmorejo marsikaj, tudi spopad z rakom in preprečitev nevarne bolezni. Prav ta samozavest in prepričanje je eden od najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na večje vključevanje ljudi v presejalne programe. Če opažamo, da smo v zadnjem času dosegli lep napredek, mora biti to ne le zadoščenje spričo rezultatov, ampak tudi spodbuda za naprej.
Občine so odgovorne za zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva za svoje prebivalstvo. Nedavno smo imeli občinske volitve in prav je, da zadolžimo vse nove županje in župane, da posvečajo pozornost presejalnim programom. Te odgovornosti se morajo župani zavedati, zlasti v tistih okoljih, kjer je vključevanje v Program Svit še vedno prešibko.
Presejalni program Svit je možnost, ki jo država nudi državljanom in to v starostni dobi, ko so najbolj ogroženi. Vsi bo morali razumeti to priložnost in se zavedati, da je to dragocena možnost in da je prav, da je izkoriščena. Bolezen, zaradi katere umre vsako leto več kot 700 ljudi samo zato, ker pridejo k zdravniku prepozno, je mogoče zajeziti. To zmoremo in prav je, da to storimo.
Iz letošnjega poročila Programa Svit sem razbral, da ste v dveh letih, odkar izvajate presejalni program, dosegli pomembne premike od začetne trideset odstotne do sedaj šestdeset odstotne odzivnosti v zadnjih mesecih. To so seveda dobre novice. Število bolnikov, ki jih prestrežete na začetku razvoja bolezni, se povečuje. Vsi tudi vemo, da boste z dobro opravljenim delom privarčevali veliko denarja. Preventivna dejavnost na področju zdravstva je le na videz draga.
Preventiva se vedno vrača s preprečevanjem nesmiselne smrti in obolenj, pa tudi s prihranki v financiranju zdravstvene dejavnosti. Naj torej ponovim, preventiva je naša pot do nove razvojne faze v našem družbenem razvoju.
Zato mi dovolite, da kot pokrovitelj izrečem pohvalo in priznanje organizatorjem in izvajalcem Programa Svit, državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Moja posebna pohvala je namenjena vašim ambasadorjem, prostovoljcem in še posebno vsem bolnikom, ki so se srečali s to boleznijo in so danes glavni promotorji presejalnega Programa Svit in nasploh preventive raka. Prepričan sem, da boste v naslednjih mesecih presegli sedemdeset odstotno odzivnost in tako dosegli cilje, ki ste si jih zastavili. Ko se bo to zgodilo, bomo s ponosom povedali Evropski uniji in drugim razvitim državam, da smo dosegli to raven, in da smo jo sposobni razvijati še vnaprej. Vemo, da smo v Sloveniji lahko v nekaterih pogledih enako dobri in boljši od drugih. Nobenega razloga ni, da ne bi bilo tako tudi na tem področju.
Na koncu, ker smo pred novim letom in ker je navada, da ob tej priložnosti zaželimo vsem veliko zdravja in sreče, mi dovolite, da ta svoj pozdrav končam z željo po srečnem in zdravem novem letu. V tem okolju je želja po zdravem novem letu še posebej pristna in razumljiva. Zaželimo si vsi skupaj, da bi bil naš presejalni program prihodnje leto še uspešnejši in da bomo čez leto dni govorili o novih rezultatih. Ne dvomim, da bo tako in v tem duhu optimizma in zaupanja v program, v vaše delo, v tem duhu hvaležnosti za vaše delo, vam želim srečno novo leto in kot rečeno – veliko zdravja!