Izjavi za medije predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana (velja govorjena beseda)
Ljubljana, 14.1.2008 | izjava
Prevod po zvočnem zapisu izjave predsednika Italijanske republike, gospoda Napolitanana novinarski konferenci 14. 1. 2008
Dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije: Rad bi začel z zelo prisrčnim pozdravom našemu visokemu gostu, predsedniku Republike Italije, gospodu Giorgiu Napolitanu in še enkrat poudaril zgodovinski pomen tega obiska, ki je prvi te vrste, ki prihaja tudi neposredno na začetku slovenskega predsedovanja Evropski uniji in ki prihaja, če lahko dodam neko bolj osebno noto, kmalu po tem, ko sem prevzel funkcijo predsednika Republike. Zelo me veseli, da lahko na prvem srečanju te vrste pozdravim prav predsednika Republike Italije in povem, da sva danes že imela možnost se pogovoriti, tako na štiri oči kot tudi na sestankih s sodelavci. V teh pogovorih so predvsem prevladovale evropske teme. Italija spada med prvotne članice evropskih skupnosti in je med najbolj energičnimi privrženci evropske integracije. Slovenija je med novimi članicami Evropske unije, med tistimi, ki so najaktivnejše in tudi sedaj predseduje. Konvergenca dveh pogledov, ki sta tako rekoč identična, je očitna. Rad bi samo še dodal, da nam ta nova situacija, ki jo imamo, nove možnosti, ki jih imamo v Evropi, nalaga tudi obveznost. da najdemo čedalje bolj intenzivne, čedalje bolj nove vsebine sodelovanja. To sodelovanje na nivoju dveh vlad je že sedaj zelo uspešno. Treba je to poglabljati in potem seveda dopolnjevati s sodelovanji na drugih področjih, kjer so tudi možnosti razširitve zelo velike.
Za uvod bi povedal samo toliko. Še enkrat bi se rad zahvalil gospodu predsedniku Republike Italije za njegov obisk in bi ga prosil, da tudi on pove svoje vtise o dosedanjem poteku tega obiska.
Giorgio Napolitano, predsednik Italijanske republike: Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za prijazne besede in za gostoljubnost, namenjeno tako meni kot članom italijanske delegacije ob tej priložnosti. Posebno zadovoljen sem, da je moj obisk predsednika države prvi po vašem nedavnem prevzemu mandata in prvi na začetku semestra slovenskega predsedovanja Evropskemu svetu. To je tudi priložnost, da izrazimo spoštovanje slovenskemu zavzetemu delu v Evropski uniji in da izrazimo iskrene čestitke ob uspehu, ki ga je dosegla Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo, vključno z vstopom v območje evra in nedavno v schengensko območje.
Najin pogovor na štiri oči je bil ploden in prijateljski, tudi v bodoče mu bodo zagotovo sledila druga srečanja, in naj kar ob tej priložnosti povabim gospoda predsednika na obisk v Italijo. Bilo je že nekaj vladnih obiskov oziroma predstavnikov italijanske vlade v Sloveniji, veliko srečanj na tej ravni bo v kratkem ob priložnosti prihodnjega Memoranduma o sodelovanju med Italijo in Slovenijo, ki je že bil podpisan, menim pa, da je pomembno, da se med dvema predsednikoma držav vzpostavi navada pogostejših srečanj.
Naši dvostranski odnosi so še tesnejši spričo navzočnosti območij z narodnostnimi manjšinami. Gre za bogastvo, ki ga moramo varovati tudi na jezikovni ravni, in za priložnost, da ovrednotimo in poglobimo naš dialog in naše sodelovanje. V ta namen bi rad kar najbolj jasno povedal naslednje: ne da bi pozabili na tragične rane iz preteklosti, moramo gledati v skupno prihodnost in delati na nadaljnji izgradnji Evropske skupnosti, ki predstavlja okvir, znotraj katerega bomo lahko presegli vsa boleča občutja iz preteklosti.
Fizične meje med Italijo in Slovenijo, ki so bile odstranjene v prejšnjih tednih, sta že pred časom presegla naša naroda, vse bolj povezana in željna sodelovanja na vseh področjih. Tu mislim zlasti na pomembna področja, kot so cestne povezave in energetske infrastrukture ter kulturne izmenjave ter vse tesnejši stiki med ljudmi. Mislim tudi na vse oblike sodelovanja med obmejnimi italijanskimi in slovenskimi območji. Skupna pripadnost Evropski uniji odpira najinim državam nove izredne možnosti sodelovanja, ki jih moramo konkretno uresničiti. Predsedniku Türku sem izrazil najboljše želje glede uspešnega predsedovanja EU, pri čemer sem izrazil tudi polno italijansko podporo Sloveniji med tem zahtevnim semestrom njenega predsedovanja, polnim pomembnih rokov in ciljev. Zlasti si želimo čimprejšnje ratifikacije Lizbonske pogodbe, spričo neuspešnih ratifikacij ustavne pogodbe v državah članicah. Želimo si tudi, da bi se čim bolje uresničile skupne pobude in stališča Evropske unije na področju mednarodnih odnosov. Med drugim to pomeni, da si mora Evropa prizadevati za sodelovanje v mirovnih misijah - v okviru predpisov Združenih narodov - ki bodo povrnile mir in stabilnost na kriznih območji, začenši z najbližjima: balkanskim in bližnjevzhodnim območjem. Skupaj moramo posvetiti posebno pozornost balkanskemu območju, znotraj katerega imamo še posebej občutljivo situacijo, kot je rešitev problema kosovske neodvisnosti.
Prepričani smo, da mora biti povsod vzpostavljena vladavina pravne države in spoštovanje človekovih, socialnih, državljanskih ter verskih pravic. Gre za temeljne vrednote vsake družbe, na katerih se lahko vzpostavi konstruktiven kulturni dialog; prav tega je Slovenija med svojim predsedovanjem uvrstila med prioritetne naloge. In kot vemo, bo Evropska unija to leto posvetila prav medkulturnemu dialogu.
Na koncu sem v imenu Italije čestital Sloveniji, da si bo med predsedovanjem prizadevala za vzpostavljanje konkretnega sodelovanja v sredozemskem prostoru.
Dr. Danilo Türk: Hvala lepa. Mislim, da bo sedaj najprimerneje, da slišimo še kakšna vprašanja. Z vsem kar je povedal gospod predsednik, predsednik Napolitano, se v celoti strinjam. Tu obstaja zelo veliko, rekel bi polno soglasje v pogledu prioritet, v pogledu ocene doseženega in nenazadnje tudi v pogledu spoznanja, da nam prihodnost predstavlja najboljšo pot tudi za odpravo vseh bolečih spominov in bolečih občutij, ki jih prinašajo spomini na preteklost. Prihodnost je najboljši odgovor na to in ravno ta naša posvetitev prihodnosti, dejstvo, da se tako močno posvečamo prihodnosti, je tudi najboljši odgovor na vse kar bi se lahko še postavilo kot vprašanje iz preteklosti.
Sedaj bi pozval še prisotne dopisnike, v kolikor obstajajo kakšne vprašanja, da jih postavijo.
Mirjan Muženič, RTV Slovenija: Zanima me, in verjetno ne samo mene, ali sta govorila tudi o nadvse aktualnem vprašanju Rima in Ljubljane o hrvaški ekološko ribolovni coni. Hvala
Dr. Danilo Türk: Ne, o vprašanjih odnosov s tretjimi državami danes nisva govorila. Danes sva govorila o dvostranskih odnosih med Slovenijo in Italijo in o evropskih vprašanjih. O odnosih s tretjimi državami ni bilo govora.
Vprašanje novinarja dnevnika Messaggero: Rad bi postavil vprašanje italijanskemu predsedniku pa tudi slovenskemu o krizi na Kosovu, ki z razglasitvijo neodvisnosti v naslednjih tednih prehaja v najtežjo fazo. Obstaja skupno stališče držav članic na to temo oziroma, kako Italija gleda na razglasitev neodvisnosti, ob upoštevanju problemov s Srbijo in poskusov, da bi se Srbija pridružila sporazumu o sodelovanju z Evropsko unijo. Hvala.
Giorgio Napolitano: Problem kosovske neodvisnosti ni nov. Nazadnje se mu je intenzivno posvetila delovna skupina pod vodstvom nekdanjega predsednika Ahtisaarija, probleme so zastavili v konkretni obliki, a problemi niso preprosti, večkrat so tudi protislovni. Italija si bo prizadevala, da pride do rešitve, ki bo v največji možni meri prispevala k stabilizaciji odnosov na zahodnem Balkanu in se izogibala novim napetostim. V tem trenutku ni mogoče napovedati, ali bodo deklaraciji neodvisnosti Kosova sledila ustrezna priznanja drugih držav. Kar zadeva Evropo, je bistveno to, da oblikujemo skupno stališče 27-ih članic. Obstaja pa že pomembna skupna usmeritev, to je, da bi zaživela skupna evropska misija oz. policijske sile, ki bi imele zelo pomembno vlogo pri stabilizaciji razmer na Kosovu po razglasitvi neodvisnosti.
Dr. Danilo Türk: Tudi sam bi rad dodal še nekaj stavkov k tej oceni predsednika Napolitana. Z njegovo oceno situacije v tem trenutku in vprašanj, ki se postavljajo v zvezi s spremembo statusa Kosova, se popolnoma strinjam. Opozoril pa bi še na dve dimenziji. Prvo. Tudi novi status Kosova, tudi končni status Kosova še ne bo pomenil konca problemov. Zato je zelo pomembno, da Evropska unija prispeva pravilno sestavljeno in efektivno misijo na Kosovu. Tu bo pomoč potrebna in to na različnih področjih, od varnosti, gospodarskega razvoja, zaščite manjšin in preprečevanja organiziranega kriminala. Vse odločitve, ki se bodo sprejemale, morajo biti sprejete z občutkom za reševanje tovrstnih problemov.
In drugič. Skupna politika Evropske unije se mora ob tej priliki dokazati. To je zelo pomemben test za Evropsko unijo, njeno zrelost in njeno enotnost. Slovenija pristopa k vprašanju, vsem vprašanjem spremembe statusa, vključno z vprašanji priznanja, s stališča teh odgovornosti: odgovornosti za reševanje problema, ki ne bo prenehal obstajati in za enotnost Evropske unije, ki jo moramo utrjevati.
Monika Bertok, TV Koper - Capodistria: Zanima me, ali ste govorili o istrskih umetninah, ki so jih med drugo svetovno vojno iz Istre pripeljali na italijansko stran.
Dr. Danilo Türk: O vprašanju umetnin nisva posebej razpravljala, morda bo popoldne oziroma pri delovnem kosilu še kakšna možnost, da tudi kakšno tako vprašanje pogledamo. Opozoril pa bi na splošni kontekst teh najinih pogovorov, ki je v tem, da je treba poiskati nove vsebine našemu sodelovanju. To seveda tudi pomeni pospešeno reševanje restitucij in drugih podobnih vprašanj, ki so na dnevnem redu že dolgo. Sedanji pogovori se razvijajo v pozitivno smer in rešitve se lahko pospešijo. V zvezi s tem bi rad dodal še eno misel na katero me je spomnil gospod predsednik Napolitano v svojem prvem nastopu oziroma pri svojem prvem delu nastopa danes pred vami, pred novinarji. On je govoril o naših izkušnjah na jezikovnem področju v krajih, kjer živijo narodne skupnosti, se pravi Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji. To je zelo pomemben vidik naših dosedanjih izkušenj. Veliko smo dosegli na področju zaščite jezikovnih pravic manjšin. Uvedli smo do določene stopnje dvojezičnost v praksi v okoljih kjer manjšine živijo. V teh novih okoliščinah, o katerih danes govorimo, obstajajo še veliko večje možnosti za razvoj bilingvizma v prihodnje in moja želja je, da se vse rešitve iščejo v smeri bilingvizma, ne samo v smeri pravice do uporabe jezika, ampak do funkcionalne dvojezičnosti, to je do sproščene uporabe v narodnostno mešanih okoljih. Če bomo to dosegli, bomo seveda storili marsikaj, da odpravo meja po shengenskem obdobju spremenimo v priložnost za popolnoma drugačno in novo sožitje v teh krajih.
Giorgio Napolitano: Rad bi dodal, da je vprašanje, ki ga je postavila novinarka z Radia Capodistria, domena vlad. In na podlagi podpisanega Memoranduma o sodelovanju med Italijo in Slovenijo bodo o tovrstnih vprašanjih razpravljali na ministrskih odborih, ki so na podlagi Memoranduma pristojni za reševanje tovrstnih problemov.
Strinjam se s predsednikom Türkom glede vprašanja jezika. V splošnem smo zelo zadovoljni, da smo že pred leti, leta 2001, sprejeli Zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji; zdaj je bistvena uresničitev tega zakona, obstaja nekaj pomembnih pobud z omenjenega področja, kot je na primer odločitev, da se odpre dvojezična nižja srednja šola v Vidmu.
Vprašanje italijanskega novinarja (ime ni razločno): Rad bi ostal pri tej temi. Gre za znamenja sprave tudi med narodoma, ko vidimo vsa naprezanja slovenske in italijanske vlade na področju jezika, dvojezičnosti, sodelovanja /nerazločno/ Gre po vašem mnenju tudi za spravo med obema narodoma?
Dr. Danilo Türk: Prav gotovo. Rad bi poudaril, da je tisto čemur pravimo sprava," reconciliazione", proces, ki poteka že dolgo in ki je dal že lepe rezultate. Med prebivalci območja ob meji je ta proces zelo globok. Zadovoljni moramo biti s tem, kar je že doseženo. Mislim, da bomo ta občutek skupnosti, ta občutek pripadanja skupnosti še okrepili, če bomo spodbujali našo skupno evropsko identiteto. Ta proces bo popoln takrat, ko bomo v prvi vrsti razumeli sami sebe kot Evropejce in temu morajo biti posvečeni vsi naši napori. Seveda bomo govorili tudi o zgodovini. ampak ne bomo zgodovine dajali v ospredje. V ospredje bomo dajali našo skupno prihodnost. To je tudi misel, ki jo je izrekel predsednik Napolitano in jaz se s tem pristopom popolnoma strinjam.
Predsednik Napolitano: Ne vem, če je sploh smiselno uporabljati termin sprava. Italija in Slovenija sta skupaj v Evropski uniji. Bolj spravljeni ne bi mogli biti. Ne pripadamo več stari Evropi, iz katere še nosimo boleče rane, oboji pripadamo novi Evropi. In kar zadeva občutja narodov, menim, da zelo dobro izraža odnos Italije in dežele Furlanije Julijske-krajine prav močno prizadevanje in usmerjenost slednje, da bi uresničila sodelovanje, ki je že navzoče v zavesti ljudi, a mora najti svoj izraz tudi na politični ravni. Hvala.
Dr. Danilo Türk: Hvala lepa. To je odličen poudarek za konec našega srečanja. Zahvalil bi se vam vsem za pozornost in za vprašanja, ki ste nam jih postavili.