Odprtje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij

Vitanje, 6.9.2012  |  govor

Slavnostni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnem odprtju Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij – KSEVT
Vitanje, 6. september 2012


Spoštovani,

ob današnjem slovesnem odprtju Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) je veliko razlogov za veselje in zadovoljstvo. Ne zgodi se pogosto, sploh v zadnjem času, da bi odprli vrata novemu kulturnemu centru, ki je tako v programskem kot tudi arhitekturnem pogledu izjemno inovativen.

Ni pa se še zgodilo – in to v svetovnem merilu – da bi odprli vrata kulturnemu središču vesoljskih tehnologij, ki hkrati združuje znanost in umetnost, vizijo in realnost ter sanje in resničnost. Ta ambiciozni projekt pa je pomemben tudi za idiličen in izjemno lep slovenski kraj Vitanje, saj ga postavlja na zemljevid Vesolja. Da, Vitanje so od danes naprej na zemljevidu Vesolja, ne le Zemlje!

Zato mi dovolite, da v teh dneh, ko se s spoštovanjem spominjamo velikega raziskovalca vesolja, nedavno umrlega Neila Armstronga, parafraziram njegove besede in poudarim, da današnji dogodek predstavlja "majhen korak za človeka, a velik skok za Vitanje, Slovenijo in ves svet".

Vitanjska "Odiseja v vesolju", kot bi lahko poetično opisali ta projekt, domuje v vizijah. Slovenski in evropski pionir vesoljskih tehnologij Herman Potočnik Noordung je imel briljanten inženirski um. A brez drznega, odprtega in hkrati etičnega razmišljanja ne bi zmogel odgovorov in vizij, ki jih je zapustil človeštvu: o vožnji po vesolju, o bivanju v breztežnostnem prostoru, o naselitvi človeka izven zemeljskega prostora, o vrnitvi na "rodno" zemljo in o konstrukcijah, ki vse to omogočajo. Herman Potočnik ni bil zgolj vrhunski inženir jeklenih zvezdnih plovil, temveč prerok, ki so mu – četudi je živel le 36 let – kasneje sledili ameriški, ruski, evropski in drugi raziskovalci.

Oblikovanje drznih vizij in "divjih" misli ni lahko opravilo. Težko je na primer načrtovati nekaj, česar praksa še ne potrjuje in kar živi v abstraktnem, še ne preverjenem območju. Potreben je izstop iz utečenega, predvidljivega in konceptualno varnega razmišljanja. Torej ne strah, temveč pogum. Tak izstop lahko brez dvoma v veliki meri omogoči umetnost. Zato je nikoli ne velja podcenjevati, krčiti, omejevati, si jo podrejati ali jo celo zasmehovati.

Kultura nam širi obzorja duha in uma, plemeniti življenje, povezuje in krepi družbo – tudi v ekonomskem in razvojnem smislu. V Vitanju se je to potrdilo že v preteklosti, ko je bila tu postavljena prva, manjša spominska soba o pionirju vesoljskih poletov. Obiskali so jo ključni znanstveniki, umetniki in astronavti z vsega sveta. S postavitvijo stalne razstave in spremljajočih dejavnosti pa bodo ta pretok idej, preplet vizij in udejanjanje teh vizij samo še večji.

Kulturno središče vesoljskih tehnologij Vitanje (KSEVT) je izvrsten primer odprtega dojemanja kulture, znanosti in družbe. Že sama stavba – delo štirih birojev mlajših arhitektov, ki je nekakšna replika bivalnega vesoljskega kolesa Hermana Potočnika – kaže na plemenit spoj kulture in nature. Kot da bi v tej prelepi zeleni dolini, ki jo varujejo številni cerkveni zvoniki, pristalo vesoljsko plovilo in s sodobnim jezikom odprlo vrata vsem: tako raziskovalcem kot domačinom, tako umetnikom kot lokalnim društvom, tako plesu kot glasu, tako besedi kot sliki, tako visoki tehnologiji kot domači obrti.

To povezovanje in spajanje je pomembno tudi zato, ker se dogaja izven urbanega središča, na navideznem obrobju, kar je za državo zelo pomembno. Ena od velikih prednosti Slovenije je, da je kulturno infrastrukturo razvijala enakomerno in na način decentralizacije. Tovrstno mreženje kulturnih institucij je dobro, saj ustvarja široko in bolj enakopravno dostopnost kulture vsem prebivalcem.

Projekt nastajanja Vitanja sem budno spremljal in ga v okviru svojih, predvsem diplomatskih možnosti tudi vseskozi podpiral. A priznam, da me je vseeno presenetil način, kako so glavni protagonisti ves čas – tudi ob številnih čereh negotovega stanja v gradbeništvu – delovali povezovalno, pozitivno in konstruktivno.

Zato čestitam lokalni skupnosti, županu Slavku Vetrihu, direktorju občinske uprave Srečku Fijavžu, duhovni gonilni sili Draganu Živadinovu in Mihu Turšiču ter ministrstvu, ki je znalo prisluhniti dobrim projektom, sofinanciranim s strani evropskih sredstev. Naj opozorim, da teh projektov ni malo in da so, v duhu decentralizacije, razpršeni po vsej Sloveniji: od Vipave, Celja, Vipovž, Novega mesta, do Maribora, Ptuja in Brestanice, kjer so nedavno odprli obnovljeni grad Rajhenburg. Praksa dobrih izkoristkov evropskih sredstev ne sme zamreti. Tudi v prihodnje si moramo prizadevati, da evropska sredstva ne bodo ostala neporabljena zaradi nesposobnosti ali pretiranega varčevanja.

Herman Potočnik Noordung je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja zasnoval prvo arhitekturo v vesolju. Tam ni reda, ki ga poznamo na zemlji. Tam so, vsaj tako pravi v svoji knjigi "Problem vožnje po vesolju", vse smeri v breztežnostnih pogojih enakopravne. Iz tega posebnega "nereda", kot mu pravi Herman Potočnik, izvira tudi njegov psevodnim Noordung.

In del tega posebnega "nereda" smo sedaj vsadili na Zemljo – z željo in voljo, da se poti enakopravnosti udejanjajo tudi na zemlji, ne zgolj na nebu. Enakopravne smeri – tudi v pogojih težnosti, ne le breztežnosti – naj ostanejo naš skupni vrednostni in politični kredo. Vitanje so dokaz, da je to mogoče.

Naj na koncu opozorim še na pomembno držo, ki jo je pred slabimi stotimi leti zagovarjal Herman Potočnik: njegovo pionirsko raziskovanje osvajanja vesolja so tlakovali miroljubni nameni. Naj ostane tak tudi naš pogled naprej – miroljuben, drzen, pogumen in ustvarjalen!