Intervju za Četrto radijsko mrežo (Radio Univox)
Ljubljana, 18.6.2009 | intervju
Vir: Radio Univox
Voditelj: Dober dan, spoštovane poslušalke in poslušalci 17 lokalnih in regionalnih postaj po Sloveniji. Četrta radijska mreža, danes v organizaciji Radia Univox iz Kočevja, ki pa bo potekala malce nenavadno. Zakaj? To vam bomo povedali nekoliko kasneje. Gost Četrte mreže in vseh vas, spoštovane poslušalke in poslušalci, pa je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Dober dan, gospod predsednik.
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Dober dan.
Voditelj: Hvala, da ste se odzvali povabilu, da sodelujete v naši oddaji.
Dr. Danilo Türk: Z veseljem.
Voditelj: Kolikor mi je uspelo izvedeti, kot to radi rečemo novinarji, blizu viru, je to prvi intervju v živo iz Predsedniške palače, narejen za radijske postaje, tako da je nekaj posebnega. Ne poteka sicer iz našega studia, ampak nič ne de, danes tehnologija omogoča, da smo pravzaprav v Ljubljani, slišimo se vsepovsod, kot da bi bili v Kočevju. Gospod predsednik, če začneva z eno vašo izjavo, ki nama bo za iztočnico. Zadnjič ste dejali, da v 15-letni karieri v diplomaciji niste slišali toliko laži, kot ste jih slišali v dveh letih v slovenski politiki. A je res stanje v Sloveniji tako slabo?
Dr. Danilo Türk: V Sloveniji imamo nek poseben način javnega razpravljanja, v katerem opažam precej ščuvanja, opažam precej polresnic in polresnica, kot veste, je oblika laži. Opažam precej tega, da ljudje, udeleženci v tej razpravi, pogosto prikrojijo citate drugih, kadar govorijo o tem, kaj je nekdo drug povedal, na tak način, da pravzaprav potrjujejo neko svoje gledanje, svoje mnenje in če človek to dobro pogleda, vidi, da je v bistvu neresnic kar precej. Pojavlja se nekaj, kar bi jaz imenoval kultura prepira. Dostikrat so razprave vodene na način, ki ne pomaga niti razjasniti problema, kaj šele poiskati rešitev, ampak gre bolj za poglabljanje razlik, gre za prepir. Precej je ščuvanja tako da moram reči, da me ta pojav nekoliko skrbi. Seveda, znotraj tega pojava, znotraj takega načina razpravljanja, ki je kar precej specifično naš, je potem seveda veliko teh polresnic, prikrojevanja resnic, in vse to so razne variante, razne oblike laži.
Voditelj: Dobro. Stanje v Sloveniji ta trenutek, v politiki, je zelo bipolarno. Imamo levico, imamo desnico, nimamo pa neke sredine, pa ne mislim politične sredine, ampak to, da imam občutek, da se stranke v zadnjem času tudi o eni sami zadevi ne morejo dogovoriti, ne morejo najti neke skupne točke. Mogoče je tukaj izjema samo problematika s Hrvaško, o kateri pa bova nekoliko kasneje govorila. Tak je moj občutek.
Dr. Danilo Türk: Polarizacija, taka delitev, o kateri govorite, je precej razumljiva, glede na krizne razmere, ki so zavladale v svetu. To je značilno praktično za vse države. Če pogledate, tako da bomo malo bolj objektivni, kako je ta proces tekel v Združenih državah Amerike, kjer se je od zmage predsednika Baracka Obame pričakovalo večje poenotenje političnih pogledov, češ, izvolili smo predsednika, ki združuje vse te različne poglede v neko vizijo prihodnosti. Ampak takoj, ko je šlo za konkretne reči, je prišlo do hudih polarizacij in v kongresu ni nič lažje, kot je bilo prej, kvečjemu težje. Medtem ko so to analitiki primerjali s kriznimi razmerami preteklih obdobij, tudi recimo, velike krize v 30-ih letih prejšnjega stoletja, so ugotavljali podobno stanje. Skratka, kriza sama po sebi ne povzroči poenotenja, ampak povzroči poglabljanje razlik polarizacije. Vprašanje je zdaj, kako se to obvladuje, kaj napraviti, da bo drugače, in sam sem dal tudi neke konkretne predloge. Eden od njih je ta, da bi bilo prav, da vladne stranke in stranke opozicije ugotovijo, na čisto konkretnih vprašanjih, kje je možno najti skupni jezik. Recimo, opozicija je dala 65 predlogov različnih protikriznih ukrepov. Zdi se mi precej neverjetno, da med njimi ne bi bilo nekaj takih, ki jih lahko vladna koalicija sprejme. Vlada, po drugi strani, daje v razpravo zakone na področju zdravstvenega sistema. Gre za pomembne skupne interese za bodočnost in ne zdi se mi pametno, da se ne bi našel nek skupni jezik na konkretnih rešitvah, ki jih potrebujemo, in tako dalje. Skratka, pot naprej vidim v iskanju skupnih pogledov na konkretna vprašanja, ker se mi zdi, da bo to pri velikih, splošnih temah precej težje.
Voditelj: Je lahko predsednik države kot največja avtoriteta v državi tisti, ki pomaga v iskanju teh, nekih skupnih točk, bom rekel, ne čisto politično, ampak tako, moralno. Je lahko to predsednik države?
Dr. Danilo Türk: Načeloma da, vprašanje pa je, kako. Sam poskušam to napraviti tako, da opozarjam na kakšen problem, včasih tudi nekoliko bolj izostreno opredelim ta problem. Včasih konkretneje predlagam smer, v kateri bi bilo treba iskanje razvijati. Na primer to, kar sem prejle omenil, iskanje skupnih točk na konkretnih, protikriznih ukrepih in konkretnih rešitvah za razvoj našega zdravstvenega sistema. Mislim, da če bi se tu malo bolj potrudili, bi lahko našli kakšne skupne rešitve in da bi to ljudje pri nas dobro sprejeli.
Voditelj: Danes je bilo spet veliko razprave o problemu izbrisanih. Spet so bili eni na eni, drugi na drugi strani. Očitno se bo sedaj ta zadeva reševala tako, kot je danes odločil državni zbor. Tudi vi ste o izbrisanih že večkrat povedali svoje mnenje, je pa to ena stvar, ki nas zopet nekako deli. Nekateri pač podpirajo vladne ukrepe o izbrisanih in seveda tudi to, kar je ustavno sodišče sprejelo, drugi pač gledajo na te stvari nekako bolj čustveno, zakaj pa bi, in tako naprej. Tudi tukaj se ne moremo uskladiti, gospod predsednik.
Dr. Danilo Türk: Kot vidimo, ni splošne enotnosti, vendar tisto, kar ste vi opisali kot čustveno reagiranje, zahteva veliko previdnosti. Ne bi bilo dobro, da se ta čustva sprevržejo v ščuvanje proti drugim, v zgodovini so že bili primeri, ko je ščuvanje povzročilo zelo negativne posledice. Ne bi rad, da se karkoli takega zgodi pri nas. Imamo odločbe ustavnega sodišča, ki so neizpodbitne, imamo tudi sklepe državnega zbora, imamo tudi voljo vlade, da nekaj naredi, torej je prav, da se nekaj naredi in da se tista vprašanja, ki so se tako čustveno izrazila, zmanjšajo. Če vzamemo primer - odškodnin ni bilo in delati čustva iz tega ni dobro. Skratka mislim, da je tu pot naprej že precej trasirana, in celo, rekel bi, da v splošni javnosti opažam razumevanje za tak razvoj in ne vidim veliko avtentičnih, takih resnično pristnih čustev. Vidim več politične taktike kot pa resničnih čustev in razpoloženj ljudi v Sloveniji nasploh.
Voditelj: Če se, gospod predsednik, vrneva nazaj na začetek, v bistvu na trenutno stanje v državi, tokrat pa na gospodarskem nivoju, dejstvo je, da je v Slovenijo gospodarska kriza in pa ekonomska kriza, svetovna, pljusknila z velikim valom. Naša ekonomija je takšna, da je zelo občutljiva na take stvari, ker smo izvozno usmerjeni in tako naprej. Vlada sprejema, predlaga, vendar je splošen občutek, tudi v gospodarstvu, med gospodarstveniki, če se zdaj samo njih vzame za primer, da gredo stvari prepočasi, da so stvari bolj splošne, nekonkretne. Nekaj konkretnih stvari je tudi gospodarstvo predlagalo. Dva dni nazaj sta obrtno-podjetniška zbornica, gospodarska zbornica in tako naprej. Kakšen je vaš komentar odziva vlade na to krizo? Mislite, da smo na pravi poti?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da so ukrepi vlade pravi, vprašanje je, če so pravočasni. Verjamem, da je tu vlada marsikdaj zamudila, da je ustvarila zamude, ki niso potrebne, ki niso dobre. Zaradi tega pozivam vlado, kar sem že večkrat do zdaj naredil, k večji odločnosti in k večji prodornosti. To potrebujemo v teh razmerah. Kolikor lahko vidimo, so razprave vselej izšle v dogovor o nujnih ukrepih, če vzamemo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa ali pa zakon o jamstveni shemi. Nihče ne izpodbija tega, da so to pravi ukrepi. Nihče ne trdi, da to niso pravi ukrepi, ali da so nepotrebni, ali pa da ne bodo neučinkoviti, nasprotno - tukaj je široko soglasje, da so ukrepi pravi in da se od njih pričakuje, recimo od jamstvene sheme, tudi popuščanje kreditnega krča. Seveda pa bi bilo dobro, če bi te ukrepe sprejemali bolj hitro. Recimo, zakon o jamstveni shemi bi bil lahko sprejet dva meseca bolj zgodaj in bi zdaj že imel učinke. To se ni zgodilo zaradi vrste razlogov. Niso vsi pri vladi, nekateri so bili tudi na drugih delih našega sistema odločanja, ko so se pojavljale ovire, ki jih ne potrebujemo. Skratka, pri nas bi morali več napraviti za to, da se zbere energija za pravočasno, prodorno in odločno ukrepanje.
Voditelj: Vedno se govori, to je seveda potrebno, o globalnem reševanju ekonomske krize, gospodarske krize in tako naprej. Imam občutek, da pa se pozablja na malega človeka, na tistega, ki je na koncu, delavca, ki ostane brez službe, delavke in tako naprej. Brezposelnost raste in sedaj bo kmalu sto tisoč ljudi brez službe in tako naprej. Ti ljudje potrebujejo neko pomoč, iščejo pomoč, moledujejo za pomoč in so nekako razočarani, da so nanje pozabili. Res je, da nekatere ukrepe ste že vi omenili, ampak predvsem imam občutek, da to ljudem kaj dosti ne pomaga.
Dr. Danilo Türk: Glejte, to je zelo resen problem in problem, ki ga opažam od začetka leta. Ob tej priložnosti bi rad nekako bolj pojasnil, kako sem sam k temu problemu pristopal. Že v sredini januarja sem govoril s predstavniki Rdečega križa in Karitas, da bi ugotovil, ali se pojavljajo problemi ljudi, ki so nenadoma prišli v hude materialne stiske. Takrat so mi govorili, da takih problemov še ni. To je bilo januarja letos. Medtem ko pa je bil februarja in na začetku marca problem nenadoma zelo velik, ker je zelo veliko ljudi izgubilo službe oziroma zelo veliko takih problemov se je pojavilo. Jaz sem takrat sklical več sestankov, kjer smo določili način zbiranja pomoči, pomagali k temu, da so se ti najnujnejši ukrepi za tiste, ki so bili najbolj prizadeti, vendarle sprejeli, da so se zaloge, ki so pošle, izpopolnile. Sklical sem tudi nekaj pomembnejših podjetij, tudi trgovskih podjetij, bank in drugih, ki lahko pomagajo, in s tem smo v februarju, marcu, aprilu prispevali k aktivnosti, ki je do neke mere ublažila to situacijo. Ta primer omenjam, ker bi rad pojasnil, da se je nekatere stvari dalo narediti in se jih je moralo narediti zelo hitro, ker je kriza tako hitro in tako močno prizadela našo državo. Predlagal sem tudi, da bi spremenili davčne predpise, ki bi omogočali večje donacije za te vrste humanitarnih potreb, ki so v korist najbolj prizadetim, najšibkejšim, najbolj ranljivim. Seveda pa vem, da to ni zadosti. To ni rešitev za vse. Seveda potrebujemo politiko zadrževanja delovnih mest. Tukaj podpiram vlado, tu pravzaprav veliko več od tega vlada ni mogla narediti - subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in subvencioniranje čakanja na naročila, to se bo v letošnjem letu dogajalo. Verjamem, da bo treba okrepiti socialno podjetništvo, da bo treba odpirati načine, kako zaposliti ljudi za različne socialne dejavnosti. Tu ima ministrstvo za delo nekaj dobrih projektov. Skratka, ko gre za ukrepe te vrste, nekoliko bolj srednjeročne, podpiram vlado in mislim, da imamo tukaj na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zelo dobro oporo za tako ukrepanje. In potem, seveda, bo treba tudi nekaj spremeniti v gospodarski strukturi, kar pa je težje. Recimo, če vzamemo Prekmurje, načelno je seveda lahko reči to, kar mnogi ekonomisti že dolgo govorijo, da je treba iz tekstilne industrije usmerjati v turizem, zdraviliško dejavnost in druge dejavnosti te vrste, ki lahko dajo delo razmeroma velikemu številu ljudi, če se dovolj hitro, dovolj široko razvijejo. Ampak to je v praksi težje doseči, kot izgleda na prvi pogled. Verjetno pa je ravno iskanje takih strukturnih premikov edina pot, ki nam bo pomagala odpraviti problem, ki je letos nastal.
Voditelj: Seveda vsi nekako pričakujemo, da bomo iz krize izšli močnejši, kot je tudi premier dejal, ampak do takrat pač morajo delavci, kmetje, predvsem tisti, ki živijo na periferiji, to je problematično. Omenili ste, recimo, Prekmurje, jaz moram seveda pristaviti lonček, Kočevsko kot tako, ta naš konec ima ta trenutek drugo najvišjo stopnjo brezposelnosti v Sloveniji, čez 15 odstotkov in tako naprej. Ta mali človek bo moral torej počakati, da bomo izšli kot zmagovalci iz te krize, na takšen ali pa na drugačen način.
Dr. Danilo Türk: Ne vem, če je čakanje pot. Veste, tu bo treba tudi nekaj novega "pogruntati", nekaj novega narediti. Sam ne bom poskušal dajati receptov. Veste, to bi bilo tudi malo preveč domišljavo. Nimam receptov, ki bi lahko rešili probleme vsem ljudem, ampak videl sem, da se ljudje tudi znajdejo v novih okoliščinah, tam, kjer je to le mogoče. So novi načini uporabe možnosti, ki nam jih dajejo kmetijstvo, gozd, gozdovi in tako dalje. Treba bo resnično poiskati poti do, rekel bi, produktivnega dela, do tega, da bomo bolje izkoriščali tržne možnosti, da bomo razvijali tržne možnosti. Veste, imamo domačo obrt, imamo gozdarstvo, imamo lesarstvo, ampak vse to ni dovolj tržno razvito. Če bi nam uspelo izboljšati trženje, prodajo, izboljševati kakovost izdelkov, ki tu nastajajo, in poiskati dobre trge za to, bi poskrbeli za kar pomemben del prebivalstva, ki je zdaj na udaru zaradi propada nekaterih industrij. To se mi zdi možno. Seveda, tak napor pa zahteva delo mnogih ljudi. Tega ne more narediti samo politika, tega ne more narediti samo stroka, tu sta potrebna mobilizacija ljudi za take cilje in marketinško znanje. Tega pa nam manjka v Sloveniji. Kamorkoli grem, se zavzemam za to, tudi priporočam, da bi se v to smer naredilo več.
Voditelj: Morebiti nekaj še, kar je sicer moje osebno opažanje. Premalo smo optimistični, nekako preveč pesimistično gledamo na vse stvari, pričakujemo, da bo samo še slabše in tako naprej. Zakaj je tak pesimizem prisoten v Sloveniji?
Dr. Danilo Türk: Slovenci smo načelno pesimistični ljudje, saj tudi v dobrih časih nismo slišali veliko optimizma. Tudi v dobrih časih ljudje pri nas raje jadikujejo, kot govorijo o tem, da so časi dobri. Tako da me pesimizem ne preseneča. Predvsem bi rad, da se ločita dve zadevi. Eno je ta, rekel bi, slovenski pesimizem, ki ga imamo, ki ni nujno slab, ker nas potem lahko pelje k bolj premišljenemu, k bolj uspešnemu iskanju rešitev, da se ne vdajamo iluzijam. To se mi zdi, da je lahko dobro. Ne bi pa bilo dobro, če se zakorenini strah, da je prihodnost negotova. Mislim, da prihodnost bo boljša, da se bodo tržne razmere v svetu uredile, da se bodo izvozni trgi za naše blago odpirali, da bomo našli tudi nove trge. Sam grem večkrat v kakšne države, ki so perspektivne za naše gospodarstvo, in s seboj peljem skupine gospodarstvenikov - 40, 50 podjetnikov.
Voditelj: Jutri odhajate na en zanimiv trg tudi za nas.
Dr. Danilo Türk: Tako je. Jutri bom v Srbiji in tam se bom videl z več predsedniki držav. Ampak to bo konferenca. Bil pa sem v državah, ki so pomembne kot naši bodoči trgi, kot so, recimo, Bolgarija, Albanija, Turčija. Mi moramo nekoliko razširiti naš tržni domet in seveda doseči to, da se bomo dobro znašli tudi na naših tradicionalnih trgih, brž ko se ti normalizirajo. Skratka, verjamem, da se bodo "vremena zjasnila", in dobro je, da to vemo in da tisti naš prirojeni pesimizem, ki je lahko dober, ker nas sili v to, da resnično iščemo rešitve, ne preraste v strah, ker prihodnost je in jo bomo morali pač skupaj poiskati.
Voditelj: Ko že govoriva o tej temi, seveda ne moreva mimo ene najbolj vročih tem v Sloveniji v zadnjem času, torej tajkunov in tako naprej. To je pač velik slovenski problem nastal, tudi seveda z včerajšnjim dogajanjem v državnem zboru, sprejemanjem, zdaj če povzamem, Ultra zakona in tako naprej. Tudi zaradi tega ljudje nekako bolj skeptično gledajo na vse to, ker tajkunizacija pri nas se nekako ne končuje, še je prisotna, še je tukaj in očitno bo še.
Dr. Danilo Türk: Seveda. In tu bo treba nekaj narediti, tu bo treba stvari spreminjati. V naši državi smo imeli proces privatizacije in iz tega je izšel naš kapitalizem, ki je privedel do tega, da so nekateri ljudje obogateli. To smo vedeli od začetka, kajti ko se je uvedel kapitalizem, smo morali vedeti, da bodo na koncu nekateri bogatejši, drugi pa ne, kajti tako je v kapitalizmu. Seveda so v tem procesu nekateri obogateli na način in v meri, ki ni dobra, in tu je treba stvari spreminjati. Ampak te stvari se da spreminjati samo z boljšimi, drugačnimi predpisi in druge poti ni. Rad bi, da bi se razumelo, da se v tem trenutku, jasno veliko pričakuje od nadzornih svetov, upniških bank in raznih drugih gospodarskih faktorjev, ki odločajo o usodi takšnih sistemov, kot je na primer Istrabenz. Če se bodo tukaj sprejele prave odločitve, bo to korak naprej. Potrebovali bomo tudi boljšo zakonodajo, ki bo preprečevala take pojave v prihodnosti, in seveda bi rad, da bi vlada delala na tej zakonodaji že od danes. Tu nas čaka precejšnje delo in, veste, po vsem svetu se o tej krizi veliko razmišlja, o novih ureditvah, kajti ve se, da je sedanja kriza nastala ravno zaradi iluzije oziroma zaradi prepričanja, da trg nekako že poskrbi za to, da nastanejo vsa potrebna ravnotežja. To ni res, za to se je pokazalo, da ne drži, in nastala so velika neravnotežja, nastale so velike gospodarske škode, pri čemer pa so seveda nekateri tudi zelo obogateli. S tem se je končalo neko 30-letno obdobje, bi rekel, tega divjega tržnega kapitalizma v svetu, ki ga bo zamenjala nova ureditev. Ravno sedaj se v Združenih državah Amerike razpravlja o novih finančnih zakonih, ki bodo drugače uredili finančno poslovanje na Wall Streetu. In temu bodo sledili tudi mnogi drugi. Seveda pa za nas, v našem prostoru to pomeni najti odgovore na to koncentracijo kapitala, bolj razpršiti lastnino, omogočiti večjo besedo malim delničarjem, ustvariti razmere, v katerih ne bo prišlo do koncentracije gospodarske moči v rokah malega števila ljudi. To moramo doseči in to je dosegljivo. Vprašanje je, kdaj se bomo pošteno lotili predpisov, ki bodo to dosegli.
Voditelj: So, gospod predsednik, tajkuni "lumpi" ali pa so bili samo bolj sposobni od drugih in so izkoristili nekatere možnosti, kajti konec koncev, zelo malo je stvari, ki ne bi bile tudi zakonsko na nek način podprte.
Dr. Danilo Türk: Rekel bi predvsem to, da je izraz "tajkuni" nekako preširok. Tukaj imamo tudi nekatere rešitve, ki so bile koristne za naše ljudi. Če vzamemo, recimo, v Ljubljani BTC, ki je ustvaril nek novi prostor, ne samo za trgovino, ampak tudi za zabavo, za rekreacijo ljudi in tako naprej. To je dodalo h kvaliteti življenja in reči, da so ljudje, ki so to ustvarili, "lumpi", bi bilo poenostavljanje. Verjetno so ti ljudje veliko zaslužili. Vprašanje je, če so bili vsi zaslužki upravičeni. Ampak dejstvo je, da je tu nastalo nekaj novega. Imeli pa smo tudi taka prerazporejanja gospodarske moči, ki niso prinesla nič novega. V Petrolu imamo danes izgubo. V podjetju, ki trguje z naftnimi derivati …
Voditelj: Svetovni fenomen.
Dr. Danilo Türk: No, ne bi rekel, da je ravno svetovni fenomen imeti izgubo pri trgovanju z naftnimi derivati. Imeli smo odnose med Petrolom in Istrabenzom, ki niso ustvarjali niti nove vrednosti niti nove kvalitete življenja za naše ljudi, in mislim, da primerjati vse te oblike koncentracije bogastva ni prav. Ker nekatere so dale vendarle dobre rezultate in jih je treba omejiti tako, da se ne ukinjajo dobri rezultati. Druge pa so bile v osnovi slabe in jih je treba odpraviti, zato da bomo normalizirali položaj.
Voditelj: To je podobno, velikokrat se vse stvari kar v isti koš zmečejo, malce pomešajo in potem se na splošno govori o nekaterih zadevah premalo premišljeno, v posameznih primerih, da se "lumpe" izpostavi po eni strani, druge pa po drugi strani.
Dr. Danilo Türk: Seveda, ampak veste, ta problem je rešljiv samo po poti dobro delujočih institucij nadzora in odločanja. Pri nas imamo seveda tudi policijo, tožilstva, sodišča, imamo vlado, ki lahko predlaga predpise, državni zbor, ki jih sprejema, in tako naprej. Skratka, imamo mehanizme, ki omogočajo, da se stvari dobro uredijo in dobro nadzirajo. Tega pa v praksi seveda ni ali ni dovolj. Vprašanje je, kako to spremeniti. Spremenimo pa lahko po mojem mnenju samo s tem, da bomo vzeli te institucije, ki jih imamo, zares in jih potem tudi razvijali na tak način, da bodo učinkovite. Alternative ni, tu moramo to učinkovitost napraviti, če hočemo še naprej imeti razvoj.
Voditelj: Nimamo pa recimo finančne policije, to je en predlog, ki se vleče že nekaj let, pa nikakor ne …
Dr. Danilo Türk: Glejte, zelo rad bi videl predlog za tako finančno policijo, ki bi me prepričal, da bo to učinkovit mehanizem. Če bom tak predlog videl, ga bom seveda podprl. Zaenkrat ga še nisem, bi pa rad pustil vladi možnost, da ga naredi, in ko ga bo naredila in če bo v redu, ga bom podprl. Ampak druge poti, kot so boljši mehanizmi odločanja in nadzora, v svetu ni in temu bomo morali tudi mi posvetiti tako pozornost, da bomo take institucije naposled imeli. Ni dobro, če se rešitev nekako lažno išče v zanikanju institucij, če se reče: "ah, saj nič ne deluje, nič ne more delovati." Veste, če stvari ne delujejo, jih je treba popraviti, da bodo delovale. V nasprotnem primeru bomo imeli samo več problemov in ne manj.
Voditelj: Včerajšnji zakon, reciva temu tajkunski, protitajkunski, karkoli že, je spet za nekatere dober, za nekatere slab, bo dopuščal spet neke stvari, razen izjem in tako naprej. Je tukaj vlada storila pravo zadevo, da bi le nekako omilila vse te stvari, o katerih ste sedaj govorili?
Dr. Danilo Türk: To je gotovo boljše, kot da ne bi bilo novih predpisov. Presoja o tem, ali so ti najboljši možni, ali bodo rezultati pravi, je še nekoliko preuranjena. Vladi bi tukaj pustil nekaj časa, da se izkaže vrednost tega predpisa, ki je bil sprejet v državnem zboru, in upam, da bo prišlo do izboljšanja. Če bodo nadaljnja izboljšanja potrebna, bo prav, da jih vlada predlaga.
Voditelj: Spoštovane poslušalke in poslušalci, poslušate Četrto mrežo slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih postaj. Danes je naš gost predsednik republike dr. Danilo Türk. Pa se proti koncu pogovora, še nekaj minut je ostalo, gospod predsednik, ustaviva še pri temi, ki je tudi recimo za nas, iz Kočevja, seveda zelo zanimiva, ker živimo ob meji, zanimiva pa je za vse. Drugi se nad njo naslajajo, tretjim to že malce zgleda kot opereta in tako naprej, gre pa seveda za zelo resen problem. Odnosi med Slovenijo in Hrvaško, gospod predsednik, so resna zadeva.
Dr. Danilo Türk: Seveda.
Voditelj: In danes ni nič novega prišlo iz Bruslja, hrvaški premier je dejal, da pač oni ne podpirajo novega Rehnovega predloga, mi ga in tako naprej. Ta pingpong se nadaljuje.
Dr. Danilo Türk: Seveda. Tukaj je treba razumeti, da je Evropska komisija posegla z zanimivim in resnim predlogom. Ta poseg Evropske komisije je v bistvu dobrodošel in mislim, da mu je treba dati možnost, da pride do svojega naravnega konca, in upam, da bo ta konec uspešen. Kadar se dajo neki predlogi, je prav, da se posluša stranke v sporu, ki imajo lahko svoje pripombe, amandmaje in potem naposled pridejo do sporazuma, če sporazum v resnici hočejo. Tisto, česar v tem trenutku ne vem, je, ali je Hrvaška v resnici pripravljena sporazum poiskati in se zanj potruditi - v tem primeru bi se seveda morala nadaljevati pogajanja - ali ne. Kajti ustavljanje pogajanj ni pot k napredku. Reči, da je novi predlog iz 15. junija za nas nesprejemljiv, lahko pomeni, da se Hrvaška ne želi pogajati naprej in to seveda ni dobro. Raje bi videl, da bi se Hrvaška pogajala z namenom doseči sporazum, ampak sporazum mora biti tak, da ga lahko obe stranki sprejmeta, se pravi, mora tudi Sloveniji ustrezati. Težko je v tem trenutku, ko se pogovarjava, reči, kako se bo stvar razvijala naprej. Lahko vam povem, kako bi si sam želel, da bi se razvijala naprej, in za kaj se zavzemam. Zavzemam se za to, da Hrvaška temeljito premisli vse nove elemente, ki so v sporazumu, in da spozna, da je ta sporazum boljši, da je ta nova verzija iz 15. junija, ki jo je predložil Olli Rehn, boljša od prejšnje, ker zbližuje stališča obeh držav, kar je nujno za to, da se potem lahko najde tudi rešitev. Kajti rešitev ne more biti v tem, da ena država predpiše, druga država pa potem to sprejeme. Take rešitve ni. Rešitev je lahko samo v sporazumu. In, seveda, Slovenija je k prvemu osnutku imela neke amandmaje in del teh amandmajev je Olli Rehn sprejel. Zdaj je žogica na strani Hrvaške, da pove, kaj si o tem misli in kako si predstavlja pot naprej. Trditi, da to za nas ni sprejemljivo, to ni politika, ki pelje naprej.
Voditelj: Pa vendarle, bom tako dejal, vi ste dolga leta bili v diplomaciji in torej takšne stvari se rešujejo s tiho diplomacijo. Stvari, ki pridejo ven, so potem, bom rekel, bolj hrana za nas, za medije, in za ljudi in tako naprej. Zato vas torej sprašujem, je možno rešiti ta problem v okviru tega, kar na nek način predlagata Evropska unija in pa Olli Rehn, ali bo zopet potrebno iskati kakšne druge nove rešitve?
Dr. Danilo Türk: To je vsekakor možno. Vprašanje je, če se bo to res zgodilo. Možno je. Mislim, da je Rehnov predlog na pravi poti, da se ga razviti na način, ki bi pomagal rešiti problem. Strinjam se tudi s tem, kar je povedal predsednik vlade Borut Pahor, ko je rekel, da je to doslej najboljši približek tistemu, kar bi pravzaprav lahko pomenilo rešitev problema, in verjamem, da je zaradi tega vredno, da se zbere energijo, da se vztraja na tej poti. Seveda bi bilo bolje, da je tu čim manj, rekel bi, medijskega razburjanja okrog takih reči, ker to ponavadi otežuje proces, to mu ne pomaga. Ampak včasih se pač temu ne da izogniti in tudi s tem je treba živeti. Jaz bi zaradi tega predlagal, da se resnično zbere vsa energija in se nadaljuje po tej poti in po nobeni drugi v tem času. Če se to ne bo zgodilo, potem bo verjetno treba vso zadevo za nekaj časa odložiti in reševati v kakšnem boljšem trenutku. Če se to zgodi - veste, predlogi, ki jih je Rehn dal 15. junija, so že precej razviti in ti bodo v vsakem primeru ostali kot dediščina poskusov reševanja in če se bo kdaj hotelo problem rešiti, se ne bo moglo iti mimo tega. To so stvari, ki pravzaprav že definirajo, kje približno bi bila pot do rešitve. In tako kot kakšni prejšnji poskusi, ki so prišli bliže rešitvi, tudi ta v vsakem primeru ostaja, kot sem dejal, dediščina, ki pove, kje rešitev je. Seveda je pa veliko bolje, če bi se zdaj, na tej podlagi, tudi v resnici sporazumeli, formirali arbitražo in bi arbitraža potem rešila ta vprašanja in tudi odnos med Slovenijo in Hrvaško. To je tisto, kar si želim in za kar si prizadevam.
Voditelj: Vaš hrvaški kolega Stipe Mesić je pač znan kot človek, skorajda, brez dlake na jeziku. Težko najde kakšno diplomatsko besedo. Izpostavil sem ga zato, ker na Hrvaškem bodo v kratkem predsedniške volitve, in to zna seveda zopet malce zaustavi ves ta sistem.
Dr. Danilo Türk: Veste, vedno so kakšne volitve, tako da to ne bi smelo ovirati diplomatskih procesov, ampak na žalost je seveda tudi to faktor, ki bo lahko kompliciral stvari. Če bi se zgodila neka idealna situacija, bi se dalo problem rešiti preden se razgreje predvolilna situacija okrog predsedniških volitev na Hrvaškem, kajti oblikovanje predlogov Ollija Rehna je takšno, da bi se to dalo narediti. Seveda je vprašanje, ali je to politično mogoče, ali obstaja politična pripravljenost, politična volja ugrizniti v to jabolko, ki ni nujno kislo. Ampak treba je zbrati voljo in ugrizniti vanj. Tako da bodo tu te presoje še potrebne in nekoliko bomo morali počakati, da vidimo, kako se bodo stvari izkristalizirale na Hrvaškem.
Voditelj: Samo še en stavek okoli te problematike. Ima lahko Slovenija težave, če torej ne spusti hrvaških pogajanj naprej, v Evropi, nam bo kdo zameril, ali pa če je to tako, kot je bilo v našem primeru, ko smo mi pristopali, pač ena izmed čisto legitimnih stvari, ki se dogajajo pri pristopnih pogajanjih?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da je ena od koristi tega procesa, ki se je dogajal v zadnjih mesecih, tudi da, da so evropske države nekoliko bolje spoznale to problematiko, ker od začetka pa vse do pred kratkim jih vse to ni kaj dosti zanimalo in je bilo malo razumevanja, malo poznavanja teh problemov. Zdaj je seveda situacija že toliko časa predmet raznih razprav, da se o njej nekaj več ve in že samo to dejstvo pomaga. Ne bom rekel, da pomaga Sloveniji, seveda pomaga Sloveniji zaradi tega, ker se bolje razume, zakaj Slovenija trdi to, kar trdi. Ampak pomaga tudi Hrvaški, kajti bolj jasno je, kje je smer iskanja rešitev. Skratka, zdi se mi, da ta čas, ki je bil do zdaj porabljen za pripravo predlogov in za razprave o njih, ni bil porabljen zaman. To je bil koristno porabljen čas, tudi zato, ker je v Evropi razumevanje boljše kot prej. Zaradi tega ne pričakujem kakšnih posebnih težav za Slovenijo, ampak pričakujem nekaj boljšega razumevanja in potem presojo Evrope, ali želi s Hrvaško nadaljevati s to naglico ali pa s kakšno nekoliko bolj počasno naglico.
Voditelj: Hvala lepa. Za konec pogovora pa se bova dotaknila samo še ene teme. V zadnjem času ste bili na dveh gasilskih prireditvah. Bili ste na 140-letnici slovenskega gasilstva in gasilstva v Metliki, potem ste bili v Grosupljem in dotaknili ste se, tudi v svojih govorih, ene zelo pomembne težave, namreč to pa je status gasilcev. In torej vseh teh fantov in deklet - da, seveda, tovarišice gasilke brez zamere -, ki žrtvujejo svoj čas, včasih tudi življenje in tako naprej za nič in se borijo za nek status, težave so in v službah in tako naprej. Se da kako pomagati gasilcem in gasilkam, gospod predsednik?
Dr. Danilo Türk: Tudi tu mislim, da bodo potrebni boljši predpisi, in ko bodo ti pripravljeni, jih bom podprl. Sam se že zdaj zavzemam za to, da bi se to področje bolje uredilo in obstajajo zelo dobri razlogi za to, poleg tistih, ki ste jih že vi omenili. Gre vendarle za pomembno obliko solidarnosti in organiziranja ljudi, ki zastonj opravljajo zelo pomembno in družbeno koristno delo. Gre pa tudi še za nekaj drugega. Imamo čedalje več neurij, čedalje več situacij, ko je treba hitro ukrepati, ko je treba ukrepati na kraju samem, in je treba biti za to pripravljen. Pokazalo se je, da so gasilci tukaj nepogrešljivi in neprecenljivi. Pred kratkim sem bil tudi v Destrniku v Slovenskih goricah, kjer jih je lansko leto avgusta doletela velika katastrofa s točo, vetrom in z raznimi drugimi škodami, ki so nastale. Bil sem na prireditvi, kjer so se delila priznanja in zahvale Občine Destrnik različnim ljudem, ki so pomagali. Med njimi so bila na prvih desetih, petnajstih mestih različna gasilska društva iz raznih krajev v okolici. Pokazalo se je, da so gasilci prvi na kraju samem, so najbolj usposobljeni, najhitreje lahko pomagajo, najbolje poznajo ljudi, teren in vse to. Skratka, gre za izjemno pomemben potencial, ki ga imamo in ga bomo čedalje bolj potrebovali, ker moramo, na žalost, računati z naravnimi ujmami in težavami te vrste. Skratka, poleg vseh teh temeljnih razlogov, ki ste jih že omenili, bi rekel, da je tu z razvojem problemov, ki jih prinaša globalno segrevanje, nastala še neka dodatna nujnost. V skeču, ki so ga prikazali v Destrniku, je bila simpatična zgodbica o tem, kako ljudje sedijo popoldne po nedeljskem kosilu in se pogovarjajo in gledajo oblake, ki se zbirajo in pravijo: "To je pa kot na Karibih," in potem pravijo, "Zdaj pa je res nastal takšen vihar, kakršnega smo včasih videli samo po televiziji s Karibov". Glejte, sam ne bi želel, da Slovenija to velikokrat doživi, samo na žalost moramo s takimi problemi računati in gasilci so tukaj naš izjemno pomembni potencial za hitro ukrepanje, za hitro pomoč ljudem in za reševanje premoženja. Tako da moramo tudi na to misliti, ko se spreminjajo predpisi, in olajšati tako priprave, kot tudi delo gasilcev, ki bodo seveda v takem času odstotni z dela.
Voditelj: Gospod predsednik, hvala lepa za pogovor. Takole bom končal, glede na to, da je danes gostitelj Četrte mreže Radio Univox iz Kočevja, da smo mi pravzaprav najbolj južni del Evropske unije, vsaj na tem delu, če pustimo Romunijo in Bolgarijo ob strani, reka Kolpa, ki je mejna, in da ljudje, ki tam živimo, s svojimi prijatelji iz Hrvaške prav dobro funkcioniramo brez težav, brez problemov. Projekti se delajo, sodeluje se in tako naprej. Tako da bi recimo povabili kakšne politike, pa ker jih vi veliko poznate, da pridejo k nam dol se kaj naučiti, kako se dobri sosedski odnosi lahko krepijo, tudi če je schengen zraven.
Dr. Danilo Türk: To bo gotovo zelo koristno. Sam bom rade volje prišel, če boste organizirali kakšno tako aktivnost. Rad bi vam povedal, da tukaj, za vašim hrbtom, tega seveda najini poslušalci ne morejo videti, lahko najdemo kip kočevskega medvedka in ta je vedno pri meni, v mojem prostoru za pogovore, tako da imam Kočevje vedno pred očmi, kadar se pogovarjam z ljudmi o kateremkoli vprašanju. Večkrat sem bil v Kočevju, rad bom še prišel v Kočevje, bodisi na tak sestanek, kakršnega vi predlagate, ali kakšen drug, in računam, da bomo skupaj nekaj napravili za napredek.
Voditelj: En tak pravi piknik, bolj sproščen. Hvala lepa, gospod predsednik, še enkrat za sodelovanje v oddaji Četrta mreža. Lepo pozdravljeni.
Dr. Danilo Türk: Prosim in veliko uspeha tudi vašemu radiu in vsem tistim, ki so sodelovali v današnjem omrežju.