Slavnostni govor predsednika republike ob dnevu državnosti

Ljubljana, 24.6.2009  |  govor

Vir: Televizija Slovenija


Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na osrednji počastitvi dneva državnosti
Ljubljana, 24. junij 2009


Drage Slovenke in Slovenci, dragi rojaki po svetu
Spoštovane državljanke in državljani,
Spoštovani gostje!

Nocoj slavimo rojstni dan naše države, Republike Slovenije. Tu, na tem zgodovinskem mestu je pred osemnajstimi leti Slovenija stopila na pot suverenosti in neodvisnosti. Zgodovinske sanje našega naroda so dosegle svojo odločilno uresničitev. Poti nazaj ni bilo več. Pred nami je bila le pot naprej - pot v demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in pravne države, pot enakopravnega vključevanja v mednarodno skupnost in pot v evropske integracije.

Danes, po osemnajstih letih, smo na koncu pomembnega dela te poti. V človeškem življenju je osemnajsti rojstni dan tudi čas polnoletnosti. Polnoletnost mu prinaša nove odgovornosti in zahteva pravo mero zrelosti. V življenju države pa je primerjava s človeško polnoletnostjo primerna za premislek: Smo na koncu prehojene poti in na začetku neke druge, nove poti. S ponosom, pa tudi kritično se spominjamo prehojenega in z vso resnostjo razmišljamo o novem.

Začetek naše poti je bil težaven. Soočeni smo bili z agresijo takratne jugoslovanske vojske in z dvomi v našo osamosvojitev, ki so prevladovali v skorajda vsej mednarodni skupnosti. Vendar smo našo državnost uspešno in hitro izbojevali tako na bojnem polju, kot tudi za pogajalsko mizo.

Danes so z nami številni udeleženci vojne za Slovenijo in svojci tistih, ki so za domovino darovali najdragocenejše, svoja življenja. Njim gre glavna zahvala za izborjeno neodvisnost. Med vojno smo povsem zaupali vsem vam, ki ste v enotah manevrske strukture narodne zaščite, slovenske teritorialne obrambe in slovenske policije tvegali življenja. S svojo hrabrostjo in preudarnostjo v boju ste neprecenljivo prispevali k naši državnosti in k našim uspehom v miru. Hvaležni smo vam in ponosni smo na vas. Vemo, da brez uspeha v boju ne bi napredovali v miru.

V naši zgodovini nam nikoli ni bilo nič podarjeno. Lastno državo smo si zaslužili in priborili. Naše domoljubje smo izkazali v vseh odločilnih trenutkih - od časov oblikovanja ideje o zedinjeni Sloveniji in narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno, do osamosvojitvene vojne pred osemnajstimi leti. Vam, ki ste v boju tvegali največ, in tistim, ki ste v bojih izgubili najdražje, gre danes, ob polnoletnosti države, največja zahvala.

V osemnajstih letih po osamosvojitveni vojni je naša domovina opravila veliko zahtevnih preizkušenj. Naša država je bila vseskozi vredna zaupanja svojih državljanov. Sprejeli smo nujnost sprememb. Spreminjanje naše družbe je bilo premišljeno. Zavrnili smo iluzije hitrih rešitev, ki so nam jih ponujali iz tujine. Izogibali smo se nepotrebnim eksperimentom. Zavarovali smo našo valuto. Uspešno smo se vključili v Evropsko unijo in Nato. V Evropski uniji smo se hitro integrirali z njenim osrednjim delom, s članicami schengenskega območja in evrske skupine. Predsedovali smo mednarodnim organizacijam in telesom, kot so Varnostni svet OZN, OVSE in prav ta čas Odboru ministrov Sveta Evrope. Uspešno smo predsedovali tudi Evropski Uniji in z vsem skupaj poskrbeli za dober ugled naše države v svetu.

Hkrati s tem pa smo ohranili visoko raven socialne varnosti. Zagotovili smo dobre osnove za medgeneracijsko solidarnost in za družbeno solidarnost nasploh. Skrbeli smo za kulturo in za naš jezik. Povečali smo razpon delovanja civilno družbenih organizacij. Krepili smo fizično kulturo in šport. Dvignili smo raven naše blaginje in se približali bolj razvitim med člani Evropske unije.

Vendar pa smo delali tudi napake. Naša denacionalizacija je bila v nekaterih pogledih premalo premišljena. V procesih privatizacije so se nakopičile oblike koncentracije lastništva, ki škodujejo našemu razvoju, ob tem pa so se pojavile napake in nezakonitosti. Skrajni čas je, da vse to odpravimo.

Premalo smo storili za tehnološko posodabljanje industrije. Premalo smo vlagali v raziskave in razvoj. Preveč obdelovalne zemlje smo nepremišljeno pozidali. Premalo smo naredili za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva. Premalo smo spodbujali ustvarjalnost in podjetnost. Mnogokrat smo bili premalo pozorni in preveč neodločni v obrambi temeljnih družbenih vrednot kot so odgovornost, skrb za skupno dobro in domoljubje.

Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, in ki je prizadela tudi nas, je pokazala, da imamo resne pomanjkljivosti. Vendar, za polnoletnega človeka in za izkušeno državo spoznanje lastnih pomanjkljivosti ni tragično. Prav nasprotno, priznanje in odkrito soočenje z lastnimi slabostmi je pogoj za nadaljnji napredek. Danes, ob simbolični polnoletnosti naše države, si torej zastavljamo vprašanje kako naprej, kako preseči naše pomanjkljivosti in si zagotoviti kar najboljšo prihodnost. Očitno je, da potrebujemo nov zagon in prehod na novo raven - v gospodarstvu in politiki, v kulturi in v naši lastni zavesti.

Nekoč smo mislili, da je obdobje prehoda, to je tranzicije, kot smo se navadili reči, že za nami. To drži le v manjši meri. Resda smo razvili tržno gospodarstvo in pluralistično, parlamentarno demokracijo. Ustvarili smo suvereno državo in jo hitro vključili v proces evropskih integracij. Toda naglica, s katero se je ta premik izvršil, je pustila številne naloge nedokončane. Gospodarsko še nismo na ravni naših razvitih sosedov. Državo moramo še dograjevati in javne službe izboljšati. Velike naloge nas čakajo pri varstvu okolja. Premisliti moramo, kako najbolje uporabiti svojo suverenost - v korist naše skupnosti in za izboljšanje sveta. Smo del sveta in del odgovornosti sveta za mir, razvoj in varstvo naravnega okolja pripada tudi nam.

Premik, ki ga potrebujemo danes, bo moral dati novo kakovost vsemu našemu bivanju. Odpreti bo moral širša obzorja človeške svobode, drugačno razumevanje blaginje in bolj zrelo odgovornost za usodo države. Samo če se bo to zgodilo, bomo lahko v prihodnje govorili o prehodu na novo raven in tako tudi o nadaljevanju zgodbe o uspehu.

Tu, na tem trgu smo že slišali, da bi radi bili najboljši. Tako je tudi prav. Zberimo torej naše najboljše moči in približajmo se temu idealu!

Naše misli morajo biti zato usmerjene v prihodnost. Temu je treba posvetiti največjo energijo. In predvsem, veliko več pozornosti moramo posvetiti mladi generaciji in njenim problemom. Mladi imajo pravico do prihodnosti. To prihodnost si bodo zagotovili v naši državi in oblikovali po svoji predstavi. Prav zato pa jih preteklost ne sme obremenjevati.

Tudi zato smo dolžni končati s politično uporabo naših bolečin iz preteklosti. Spomin na žrtve vseh vojn in vsega vojnega in povojnega nasilja na naših tleh je treba ohranjati s potrebno pieteto, odkrivanje zgodovinskih resnic pa prepustiti zgodovinarjem.

Zločini morajo biti kaznovani. Vse zločine moramo obsojati in obsoditi. Sodne postopke v zvezi s preteklimi krivicami je treba izvesti do konca, potrpežljivo, vztrajno in s polno mero občutka za resnost problema, s spoštovanjem zahtev pravnega postopka in z neomajno vero, da bo vse, kar je dosegljivo po sodni poti, po tej poti tudi doseženo. Prav je, da državljani Republike Slovenije pomagajo pri tem prizadevanju preiskovalnih in sodnih organov naše države.

Vsi skupaj, kot politična skupnost in kot narod, pa se moramo odločno obrniti k velikim vprašanjem, ki so odločilna za našo prihodnost in za prihodnost mlade generacije. Kajti mlada generacija JE naša prihodnost. Danes imamo veliko talentiranih mladih ljudi. Ti mladi ljudje so najboljše zagotovilo naše prihodnosti. Toda, ali jim dajemo dovolj in zlasti prave priložnosti? Se naša mlada generacija dobro pripravlja za velike naloge prihodnosti?

Vse preveč imamo mladih, ki nimajo stalne zaposlitve, ki so odvisni od kratkoročnih pogodb. Delež naših mladih, ki so le začasno zaposleni, je eden najvišjih v Evropski uniji. Vse preveč imamo mladih, ki izgubljajo delo, ki ne morejo najemati kreditov in si le stežka ustvarjajo materialne podlage za družino. Med mladimi je vse preveč negotovosti. To mora skrbeti tudi državo, kajti njena prihodnost je življenjsko odvisna od volje in energije mladih, od njihovega znanja in vizij, od njihovega zaupanja v skupnost in v državo. Mladim moramo dati možnosti, da se izkažejo, a tudi da zaživijo polno življenje, da se osamosvojijo, da se dovolj zgodaj vključijo v oblikovanje naše skupnosti, in da si ustvarjajo družine z občutkom varne prihodnosti, ki jo daje urejena družba. Država mora zagotoviti pogoje, tudi zakonske pogoje, ki bo dala mladim ljudem utemeljen občutek gotovosti in dobre prihodnosti. Ta naloga je odločilna za dolgoročno prihodnost naše države. V času simbolične polnoletnosti naše države je prav, da prihodnost mlade generacije postavimo v ospredje.

To je prednostnega pomena pri nas, pa tudi v vsej Evropski uniji, ki vse bolj ugotavlja, da so mladi ena najbolj ranljivih skupin v družbi, zlasti v sedanji gospodarski in finančni krizi, ter da so veliko bogastvo v naši starajoči se družbi. Nova evropska strategija za mladinsko politiko postaja vse pomembnejši del evropskega razvoja. Ne dovolimo si zaostanka pri tem!

Drage državljanke in državljani,

Naloge za prihodnost so velike in bodo zahtevale veliko. Krepiti moramo našo ustvarjalnost in podjetnost. Sedanja gospodarska kriza je preizkušnja in priložnost - toda priložnost je le za tiste, ki imajo resnično znanje in prave sposobnosti. Delavnosti imamo dovolj. Toda to ne zadostuje. Misliti moramo bolje in več. Samo z več podjetnosti in z več ustvarjalnosti bomo iz te krize izšli močnejši.

Tudi neposredne naloge našega trenutka postajajo vse jasnejše. Potrebujemo odločno in prodorno politiko izhoda iz krize. Potrebujemo vladne ukrepe in zakonske predloge, ki bodo izražali odločnost in prodornost. Potrebujemo ustvarjalno razpravo med socialnimi partnerji ter med vlado in opozicijo, razpravo ki bo pritegnila vse potenciale naše družbe v skupno prizadevanje. Potrebujemo krepitev našega pravnega sistema in njegovih institucij. Te morajo dobiti polno avtoriteto in ugled. Pravna država je pogoj vsega našega razvoja v prihodnje. Pregledati moramo tudi našo ustavo in ugotoviti ali naš razvoj in naša prihodnost v spreminjajočem se svetu zahtevata kakšne spremembe.

To so velike naloge. Vse te naloge ponovno kažejo na pomen države, naše, neodvisne, suverene Slovenije. Suverenost pomeni, da nismo nikomur podrejeni. Z državo moramo ravnati pametno in z občutkom za potrebe naših ljudi in našega časa. Vendar naš vsakdan in naš razvoj nista odvisna le od države. Veliko je odvisno od naše solidarnosti in občutka za skupnost. Vsi skupaj lahko storimo več za pomoč tistim med nami, ki jih sedanja kriza prizadeva najhuje. Vsi skupaj lahko storimo več za zaustavitev razslojevanja v naši družbi in za odpiranje možnosti mladim. Vsi skupaj lahko storimo več za pomoč vsem socialno ogroženim skupinam, ki jih tudi gospodarska kriza najprej prizadene. Vsi skupaj lahko storimo več za naše naravno okolje, za naše zdravje in za kakovost našega življenja. Prav vsakdo lahko prispeva. Organizacije civilne družbe so v našem času še bolj dragocene kot prej. Prostovoljstvo je vse bolj spoznano kot vrednota in kot zgled. Družbena solidarnost je spoznana kot naša temeljna vrednota, kot najžlahtnejši izraz naše osebne svobode in našega občutka soodgovornosti za druge. Solidarnost je tudi pot do krepitve medsebojnega zaupanja, do zaupanja v skupnost in do zaupanja v državo.

Drage državljanke in državljani,

V življenju države je osemnajst let še premalo za zgodovinsko polnoletnost. Nikakor pa ni premalo za razmislek o prehojeni poti in o velikih nalogah prihodnosti. In predvsem, dan državnosti je dan dobrih želja za prihodnost naše države in dan, ko se zavezujemo, da bomo zanjo storili še več. Naši pretekli uspehi dokazujejo, da ta zaveza ni prazna beseda. Naloge prihodnosti pa zahtevajo, da odločno in smelo vztrajamo na poti naprej.

Praznujmo torej samozavestno in z dobrimi občutki. Pred nami je nov dan. Prihajajo novi izzivi, za sposobne in odločne ljudi, kakršni živimo v Sloveniji pa predvsem nove priložnosti in nova obzorja svobode in blaginje.

Naša država ima dobro prihodnost. Srečno Slovenija!