archived page

Slavnostna akademija ob 85. obletnici ustanovitve TIGR

Ljubljana, 29.9.2012  |  govor


Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 85. obletnici ustanovitve organizacije TIGR in ob 100. obletnici rojstva tigrovca in partizana Ferda Kravanje – Petra Skalarja
Ljubljana, 29. september 2012
Velja govorjena beseda!


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slavnostne akademije ob 85. obletnici ustanovitve organizacije TIGR in 100. obletnici rojstva tigrovca in partizana Ferda Kravanje – Petra Skalarja (foto: Stanko Gruden/STA)Spoštovani tigrovci,
dame in gospodje,

85. obletnica ustanovitve prve protifašistične organizacije v Evropi je priložnost, da se spomnimo časa in ljudi, ki so doživljali grozote prve svetovne vojne in njene posledice, ljudi, ki so doživeli krivične meje, rast fašizma in nasilja, raznarodovanje in potujčevanje.

Stoletnica rojstva Ferda Kravanje – Petra Skalarja, tigrovca, partizana, voditelja vstaje in graditelja ljudske oblasti na Primorskem pa je priložnost, da poudarimo pomen posameznika, človeka in borca, kajti njegov lik simbolizira boj vseh Primorcev za osvoboditev in priključitev matični domovini.

Zahvala vsem, ki ste organizirali rodoljubne dneve TIGR-a v Ljubljani. Dogodki teh dni bodo prispevali k utrjevanju naše domovinske zavesti in domoljubja.

Spomin na borce TIGR-a je pomemben in aktualen. Ravno na primeru TIGR-a se je potrdilo, da je možno preseči ideološka razhajanja in različne poglede na zgodovino. Vse predlogo po drugi svetovni vojni tigrovcem in njihovi organizaciji ni bilo zagotovljeno ustrezno priznanje in s tem zasluženo mesto v slovenski zgodovini. Vse predolgo je bilo prezrto junaštvo narodnoosvobodilnega upora Slovencev na drugi strani takratne rapalske meje. Prezrto ali vsaj premalo razumljeno pa je bilo tudi narodnostno zatiranje Slovencev v fašistični Italiji, ki je prineslo mnogo trpljenja, a je hkrati prižgalo iskro upora, iz katere je zraslo prvo oboroženo antifašistično gibanje v Evropi.

Toda danes, navzlic dolgi, predolgi zgodovinski zamudi, TIGR in tigrovci uživajo spoštovanje in imajo pravo mesto v našem skupnem zgodovinskem spominu. Tudi njihova vloga v 30. letih minulega stoletja je že ovrednotena. Rodoljubna dneva, ki se s to svečanostjo iztekata, s svojimi sporočili pa se seveda ne končujeta, sta dodaten prispevek k vrednotenju vloge TIGR-a in tigrovcev.

Danes so v naši zavesti tudi poglavitna dejstva. Vemo, da so bili temelji organizacije postavljeni na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev na Nanosu sredi septembra 1927. V tem uporu so se združili različni sloji prebivalstva – od intelektualcev do kmetov, od izobražencev do delavcev – vsi tisti, ki so svoj jezik dojemali kot vrednoto, svobodo pa kot pogoj človeškega bivanja. V naslednjih desetih letih je TIGR organiziral mrežo zaupnikov z različnimi nalogami, od skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, do protifašističnega delovanja in oboroženih spopadov.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slavnostne akademije ob 85. obletnici ustanovitve organizacije TIGR in 100. obletnici rojstva tigrovca in partizana Ferda Kravanje – Petra Skalarja (foto: Stanko Gruden/STA)Že pred prvo svetovno vojno so nastale nekatere obrambne organizacije primorskih Slovencev, med njimi tudi "Črni bratje". Po prvi svetovni vojni pa se je odpor proti fašizmu pokazal kot odpor, ki ima široko ljudsko podporo. Obseg in moč tega gibanja sta bila takšna, da je britanski zgodovinar Alan John Percival Taylor označil primorske Slovence kot prve zaveznike Velike Britanije v boju proti fašizmu. Takšen je bil obseg in takšen ji bil pomen tega gibanja. Odpor zoper fašizem pa je sprožil tudi dodatno nasilje fašističnih oblasti zoper primorske Slovence. Padle so bazoviške žrtve. Prav je, da se tudi danes spomnimo bazoviških junakov: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Njim in vsem drugim junakom protifašističnega boja pripadata večna slava in spoštljiv spomin.

Obdobje vzpona fašizma, raznarodovanja in asimilacije je izzvalo oborožen odpor, v katerem so sodelovali tigrovci, Črni bratje, člani organizacije Borba in številni antifašisti iz vse Evrope. To je bilo obdobje usodnih vprašanj in tudi težkih, usodnih odločitev. Tudi slovenski narod kot celota ni bil izvzet. Trenutki najtežje odločitve so prišli po napadu na Jugoslavijo leta 1941. Narod je bil po več letih slutenj tedaj v kruti stvarnosti tuje vojaške okupacije in protipravnih priključitev večine slovenskega ozemlja fašistični Italiji in nacistični Nemčiji ter Madžarski, soočen z velikimi, usodnimi vprašanji. Vprašanje oboroženega odpora je bilo osrednje med njimi. Takrat je bila sprejeta odločitev za oborožen upor proti nacizmu in fašizmu. To je bila prava odločitev. Slovenski narod je prvič v zgodovini izkazal visoko stopnjo poguma ter politične zrelosti in je bil zato ob koncu velike morije na strani zmagovalcev. Naš boj je bil slovenski prispevek k zgodovinskemu boju zaveznikov proti fašizmu in nacizmu, za ohranitev civilizacije in za boljši svet.

Sedaj že dolgo živimo v miru, čeprav smo se ob koncu 20. stoletja ponovno znašli v nevarnosti vojne. Osamosvojitvena vojna leta 1991 je bila novo in veliko dejanje slovenskega naroda. Tudi osamosvojitvena vojna se je začela in končala na Primorskem, kmalu po njenem koncu pa je suverena Republika Slovenija postala mednarodno priznana država.

Danes zremo nazaj v zgodovino 20. stoletja, ki je bilo tako usodno pomembno za slovenski narod ter našo državnost in razumemo našo zgodovino bolje kot nekoč. Razumemo jo v vsej njeni tragičnosti in kompleksnosti, v vseh vidikih njene veličastnosti in v vseh njenih številnih žrtvah. Zavedamo se številnih bolečih spominov. Spoštujemo pravico, ki jo ima vsakdo do svojih spominov, in se zavedamo, da vsi ti spomini terjajo pieteto.

Ko se danes, na tej svečani akademiji oziramo v zgodovino zadnjih desetletij, smo lahko upravičeno zadovoljni z doseženim. Boj, na začetku katerega je bila organizacija TIGR, je spremenil in izboljšal svet. Po vseh vojnah 20. stoletja nam je uspelo vzpostaviti nove vzorce sodelovanja s sosedi in tudi v tem delu Evrope, takšne, ki obetajo dobro prihodnost.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slavnostne akademije ob 85. obletnici ustanovitve organizacije TIGR in 100. obletnici rojstva tigrovca in partizana Ferda Kravanje – Petra Skalarja (foto: Stanko Gruden/STA)Pred dobrima dvema letoma, 13. julija 2010, točno devetdeset let po požigu slovenskega narodnega doma v Trstu, smo trije predsedniki sosednjih držav – Italije, Slovenije in Hrvaške – položili venec na stavbi nekdanjega narodnega doma. Temu simbolnemu dejanju sta sledili še dve: položili smo venec k spomeniku žrtvam eksodusa iz Istre in Dalmacije in se udeležili skupnega koncerta miru. Tako smo obrnili nov list v naši zgodovini in se slovesno zavezali za skupno graditev Evrope sožitja. Takšna dejanja niso samo simbolna, temveč krepijo našo samozavest in zaupanje v prihodnost. Zgodile so se velike spremembe, fizične meje med državami so izginile. Imamo priložnost ustvariti odlične možnosti za naš nadaljnji razvoj v evropski skupnosti. Evropska unija ni tujina, je naša izbira in kriterij uspešnosti našega razvoja, je naša pomembna priložnost. S pametno politiko in zrelimi odločitvami si lahko zagotovimo napredovanje v družbi najbolj razvitih, najbolj kulturnih in odprtih držav sveta.

Vse to seveda ne pomeni, da moramo skrbeti in živeti samo zase. To skupno življenje v evropski skupnosti zavezuje tudi našo skrb za položaj slovenske narodne skupnosti v vseh sosednjih državah – in njihovih v Sloveniji. Storiti je treba vse za ohranitev narodne, zlasti jezikovne identitete vseh manjšin in za njihov vsestranski razvoj. Branimo in ohranimo svoj jezik, vendar ga ne hranimo samo zase, ampak ga odpirajmo tudi drugim. Imamo številne skupne projekte z vsemi sosedami, ki jih lahko s ponosom imenujemo evropski projekti. Naj omenim samo enega, ki je za današnjo priložnost še posebej primeren, saj govori o miru, združuje, pa vendar tudi opozarja. To je projekt "Pot miru od Alp do Jadrana", ki postaja ne samo čezmejni, ampak vseevropski projekt. Takšni projekti naj bodo vzorec našega delovanja, obnašanja in življenja.

Spoštovani zbrani,

tigrovci, ki so bili ustreljeni ali so umrli v italijanskih zaporih, ki so padli v narodnoosvobodilnem boju, so se borili za boljši svet. Danes se nam za ta cilj ni treba boriti z orožjem. Boriti se moramo z znanjem, s pametjo in samozavestjo. Prizadevanje za boljši svet pa seveda ostaja. Danes potrebujemo predvsem modrost, odločnost in pogum. Pogum sprejeti odločitve, gojiti prijateljstvo in dobro sosedstvo ter uveljaviti se v Evropi kot eden uglednih, modrih in dostojanstvenih narodov. V preteklosti smo bili sposobni velikih dejanj in tudi danes moramo izkazati to sposobnost.

Verjamem, da to zmoremo.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani