 Predsednik republike dr. Danilo Türk je obiskal Fundacijo Poti miru v Posočju, kjer si je ogledal interaktivno razstavo o projektu "Pot miru od Alp do Jadrana" in dediščini soške fronte ter knjižnico fundacije.
Predsednik se je s predstavniki fundacije pogovarjal o realizaciji približno 100 kilometrov dolge spominske poti od Loga pod Mangartom do Devina ob Jadranskem morju, ki je namenjena ohranitvi, obnovi ter predstavitvi zgodovinske in kulturne dediščine prve svetovne vojne na območju soške fronte v študijske, turistične in izobraževalne namene. Predsednik Türk je v nadaljevanju obiskal tudi nekatere druge lokacije v okviru projekta "Pot miru od Alp do Jadrana". |
 Predsednik je Fundacijo Poti miru v Posočju označil kot izjemno pomembno ustanovo, ki goji kulturo spomina na zgodovinski čas prve svetovne vojne. Ta spomin nam po besedah predsednika veliko pove o tem, kakšna bi morala biti Evropa v prihodnje, in nas opominja, da moramo pri reševanju vseh praktičnih problemov v Evropi ohranjati in zagotavljati zgodovinsko dolgoročen mir. Predsednik je dodal, da je prizadevanje za razvoj Evrope v smeri čvrste in nepovratne garancije miru tudi pomembna prvina slovenskih odnosov z Italijo in osnovno sporočilo njegovega današnjega obiska po Poti miru od Alp do Jadrana. |
 Predsednik je izrekel močno podporo fundaciji ter drugim muzejem in organizacijam, ki dajejo pravo in polno vsebino tem turistično zanimivim krajev. Kot je pojasnil, pod turistično zanimivost ne spadajo samo naravne lepote, ampak tudi razumevanje zgodovine in njenega sporočila, kar moramo nenehno gojiti. Predsednik je izrazil tudi željo, da bi se v času obeležitve 100. obletnice dogodkov, povezanih s prvo svetovno vojno, na širšem območju nekdanje soške fronte oblikovalo območje, ki bo v celotni Evropi poznano kot območje Parka miru, na katerem gojimo skupne evropske vrednote miru, sožitja in sodelovanja za prihodnost. Predsednik je dodal, da se je o tem pogovarjal tudi s predsedniki Italije, Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in drugih držav, katerih prebivalci so se borili na soški fronti.
Po srečanju s predstavniki Fundacije Poti miru v Posočju je predsednik obiskal Osnovno šolo Simona Gregorčiča Kobarid, kjer si je ogledal krajši kulturni program učencev šole. V Trnovem pri Gorici je v Spominskem parku NOB položil venec k Spomeniku padlim borcem IX. korpusa in padlim vojakom ruskega bataljona XXX. divizije IX. korpusa, nato pa je obiskal tudi sedež Mednarodne mirovniške organizacije Beli golob. Na Škabrijelu je predsednik položil venec k Spomeniku padlim slovenskim vojakom. Zatem pa si je v Gradu Kromberk ogledal še razstavo "Naši gorski strelci" o Slovencih v avstroogrskih vojaških gorskih enotah pred in med prvo svetovno vojno. |
 Predsednik je popoldne obiskal Italijansko republiko, kjer se je v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici srečal s predsednikom Dežele Furlanije – Julijske krajine Renzom Tondom. Po pogovoru je predsednik obiskal še Kulturni dom Gorica, kjer se je srečal s predstavniki organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Predsednik je v izjavi za medije pojasnil, da so v pogovoru s predstavniki slovenskih organizacij pregledali dosedanji razvoj in prihodnje naloge na področju urejanja položaja Slovencev v Italiji. V tem okviru je predsednik predstavil Pot miru od Alp do Jadrana kot spodbudo za krepitev sožitja in tudi kot način za posredno pomoč slovenski narodni skupnosti. |
 Sogovorniki so izpostavili nekatere konkretne teme, ki zadevajo institucionalne vidike političnega zastopstva slovenske manjšine, kot sta omizje o manjšinskih vprašanjih, ki ga pripravlja italijanska vlada, in negotovosti, povezane z ukinitvijo rajonskih svetov na Goriškem. Govorili pa so še o financiranju slovenskih organizacij, ki je bilo s protikriznimi ukrepi do neke mere prizadeto.
Predsednik je glede rajonskih svetov dejal, da časi zahtevajo reforme in institucionalne spremembe, vendar je opozoril, da bi morali pri snovanju sprememb v državni strukturi zelo paziti, da te spremembe ne bodo škodovale manjšini. Zavzel se je za čim prejšnjo vzpostavitev omizja o manjšinskih vprašanjih, ki bo eden od pomembnih institucionalnih okvirov za reševanje teh vprašanj. Predsednik je v zvezi s financiranjem ocenil, da je bil v lanskem letu dosežen določen napredek in da bi morali poskusiti zagotoviti čim bolj sistematično financiranje v prihodnje.
O vseh teh vprašanjih se je predsednik Türk pogovarjal tudi s predsednikom dežele Tondom. Posvetila sta se tudi perspektivi sodelovanja za naprej in se strinjala, da bi bilo dobro, če bi med Republiko Slovenijo in Deželo Furlanijo – Julijsko krajino prišlo do nekoliko bolj celovitega pogovora o energetski prihodnosti. |
 V nadaljevanju je predsednik Türk obiskal Sprejemni center Gradina, kjer se je najprej srečal s predstavniki italijanske občine Doberdob, nato pa si je ogledal še naravoslovno-zgodovinski muzej Deželnega naravnega rezervata Doberdobskega in Prelostnega jezera ter krajši kulturni program. |