Predsednik republike o razvoju socialnega podjetništva

Ljubljana, 17.4.2012  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na javni tribuni z naslovom "Kako do učinkovite strategije in podpornih ukrepov za razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji"
Ljubljana, 17. april 2012


Hvala lepa za priložnost, da danes ponovno spregovorim o socialnem podjetništvu. Najprej bi rad povedal, da je resda minilo leto dni, odkar smo se sestali v podobnem sestavu. Hkrati bi vam rad zagotovil, da sem ves ta čas velikokrat ne samo razmišljal, ampak tudi razpravljal in se pogovarjal z raznimi akterji na področju socialnega podjetništva in se tudi na ta način trudil, da bi spodbudili vse potrebne dejavnosti, ki so nujne za to, da socialno podjetništvo postane pomembna gospodarska in socialna kategorija našega razvoja. To pravzaprav tudi ni novo. S tem področjem, s to temo sem angažiran že od začetka, odkar sem predsednik Republike Slovenije, kajti menim, da gre za nekaj, kar nas v Sloveniji čaka, nekaj, kar moramo storiti, kjer imamo določen zaostanek in kjer je prav, da skupaj temeljito razmislimo, kako naprej.

Veseli me, da imamo Zakon o socialnem podjetništvu, ki ni nastal zlahka in čez noč, ampak s konsenzom v našem državnem zboru, kot redek dosežek. In veseli me, da smo danes prvič po vseh teh letih zbrani v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, kar pomeni, da se tudi v slovenskem poslovnem svetu počasi prebija zamisel, da je socialno podjetništvo pomembna gospodarska priložnost in pomembna podjetniška kategorija za naprej. Naj na začetku povem, da ta javna tribuna kaže, da smo v trenutku, ko moramo razmišljati o socialnem podjetništvu ne samo čim bolj kreativno, ampak tudi z občutkom za konkretne naloge, ki so pred nami.

Kot sem dejal, v lanskem letu je v relativno kratkem času državni zbor s konsenzom sprejel Zakon o socialnem podjetništvu. Če to primerjamo s postopki, ki so bili pred tem uporabljeni za sprejetje Zakona o prostovoljstvu, vidimo, da je sklepna faza potekala razmeroma hitro in uspešno, kar pomeni, da je čas za te iniciative dozorel. Pobudo so dali poslanci v državnem zboru. Za zakon so glasovali vsi poslanci, kar je dobro sporočilo, dobra perspektiva in dobro upanje za to, da vsaj na enem področju lahko rečemo, da imamo realne korake, ki nas vodijo v bolj stabilno in bolj socialno povezano družbo.

Bistvo Zakona o socialnem podjetništvu je v tem, da odpira možnosti za zagotavljanje novih, t. i. samovzdržnih delovnih mest za ljudi, ki sicer težko dobijo zaposlitev in ki se ne morejo spopasti z vsemi krutostmi na trgu delovne sile. Seveda je to sporočilo samo po sebi pomembno in daje nove perspektive za razvoj zaposlitvenih možnosti. Verjetno je od sprejetja zakona do danes minilo še premalo časa, da bi se razvile vse oblike podpore države, kakor tudi drugih, predvsem različnih politik, da bi zakon v celoti zaživel.

Ustanovljen je bil Svet za socialno podjetništvo, ki je začel delovati na področju usmerjanja tega področja. Pomembno dejstvo je, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo razpis, ki naj bi spodbudil nastajanje projektov socialnega vključevanja težko zaposljivih oseb, pa tudi pilotnih projektov socialnega podjetništva. Dejstvo je, da trenutno poteka skoraj 30 projektov na različnih področjih in v okviru različnih dejavnosti, ki nakazujejo smeri in področja, v okviru katerih bi lahko razvili socialno podjetništvo. To odpira novo perspektivo za inovacije, za nove zamisli in seveda za spodbude na tem področju.

Storiti pa bo potrebno še veliko. Današnja tribuna je namenjena temu, da bi spodbudili razpravo in po možnosti določili vsebino strategije socialnega podjetništva. Ta strategija bo zanesljivo pospešila dogajanje ter sooblikovala pomembna izhodišča za pripravo ustreznih podzakonskih aktov in konkretnih spodbud. Nekatere od teh nalog bo morala prevzeti država in skladno z zakonom zagotoviti tudi ustrezne spodbude pri ustanavljanju, pa tudi za delovanje socialnih podjetij.

Viri na tem področju so nadvse pomembni, zato je potrebno zagotoviti tudi ustrezna materialna zagonska sredstva, tudi tveganega kapitala in drugih načinov reguliranja delovanja socialnih podjetij, da bodo lahko ta zaživela, skupaj z drugimi standardi ekonomije in konkurenčnosti. Nekatere evropske banke imajo relevantne in dobre izkušnje s financiranjem socialnih podjetij. Tudi te je treba vključiti v strategijo in seveda poskušati pridobiti še nove.

V strategiji si moramo zastaviti tudi konkurenčna izhodišča in se zavedati, da je bistven produkt, ki ga zagotovimo, nova zaposlitev in dolgoročno preživetje samovzdržnih delovnih mest, kar je bistvena kvaliteta socialnih podjetij. Odgovornost za to nastajajočo strategijo prevzemamo vsi, od države, družbeno odgovornih zasebnikov, civilne družbe, do tistih, ki se bodo zaposlili v socialnih podjetjih. Predvsem slednji ne smejo biti brez inovativnosti, ne samorazvoju in iskanju poslovnih priložnosti izven ideje socialne ekonomije in socialnega podjetništva. Te ambicije morajo biti prisotne tudi v socialnem podjetju.

Danes smo slišali predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ki je govoril o pomenu konkurenčnosti in o tem, kako je treba v gospodarstvu zagotavljati pogoje, da bo lahko konkurenčno delovalo. Potrebujemo pa še nekaj. Potrebujemo tudi povratni učinek, angažma slovenskega managementa za delovanje socialnih podjetij. Tu bomo potrebovali pretoke informacij in pretoke energije v obeh smereh. Nismo še prav daleč in mogoče je simboličnost prostora, v katerem se danes sestajamo, dober znak, da bomo na tem področju napredovali.

Seveda moramo poiskati socialne investitorje, ki bodo zagotovili zagonski kapital in različne sklade tveganega socialnega kapitala. To je naloga, o kateri mora država resno razmisliti, skupaj z ostalimi akterji, o katerih sem govoril, in v naporu, ki mora biti naš skupni napor. Nujno je, da se kot partnerji vključujejo uspešna podjetja, ki bodo svojo prihodnost in tržne priložnosti v socialnem podjetništvu vključile tudi v svojo razvojno vizijo. Po moji oceni je ena osrednjih nalog na tem področju razvoj managementa kot sposobnosti, kot tehnike razvijanja različnih kompetenc težje zaposljivih ljudi, iskanja ustreznih tržnih niš ter zagotavljanja trajnostnega razvoja socialne ekonomije.

V tej zvezi bi rad omenil pojem poslovnega mentorja kot tipa managerja socialnih podjetij, ki bi moral biti v prvi vrsti sposoben razumeti socialno integracijo in socialno ekonomijo, v okviru katere se bodo razvijale delovne veščine, delovna vnema in primerna konkurenčnost posebej ranljivih ljudi in skupin, ki potrebujejo največ pozornosti pri iskanju zaposlitve, zaposlovanju ter ohranjanju delovnega mesta in dela.

Morebiti lahko pri tem iskanju mentorjev iščemo tudi sposobnosti in energijo tistih managerjev, ki so nedavno odšli v pokoj. Morebiti lahko ljudje, ki še niso prav dolgo izven aktualnega managementa, s svojim mentorskim nasvetom, s svojim znanjem in s svojimi izkušnjami pomagajo pri socialnih podjetjih. Posebej še, če se to dogaja v okoljih, v katerih tudi sami živijo in ki jih dobro poznajo. Tudi to je ena od misli, ki pridejo v ospredje ob razmišljanju o strategiji razvoja socialnega podjetništva. Tudi socialna podjetja in socialno podjetništvo so v prvi vrsti ljudje, na vseh ravneh, tudi managerji.

Zavedati se moramo, da klasičnemu družbeno odgovornemu gospodarstvu lahko razvoj socialnega podjetništva ponudi dodatno ekonomsko učinkovito in odgovorno priložnost za ravnanje, ki presega klasične oblike sponzorstva in donatorstva. Če razmišljamo o strategiji, poskušajmo biti izvirni, poskušajmo ugotoviti, v kakšnih povezavah, s kakšnimi prispevki se lahko gospodarstvo pojavi v krepitvi socialnega podjetništva. Profitno usmerjeno gospodarstvo lahko s pravilnim razumevanjem socialnega podjetništva pomaga pri razvoju socialnih podjetij.

Za razvoj socialnega podjetništva seveda potrebujemo – poleg vsega tega, o čemer sem govoril – tudi ustrezno razvite, morebiti tudi v marsičem nove metode in kazalnike uspešnosti, zlasti v začetnih fazah, oblikovanje ustrezne filozofije razumevanja, tolerantnosti, samovzrdžnosti in potrpežljivosti tistih, ki bodo vlagali kapital in svoje vire v razvoj socialnega podjetništva. Tudi na tem področju potrebujemo nekaj več učenja in nekaj več novih spoznanj.

Kratkoročni cilji vsekakor je ustvarjanje podlage za začetek, za registracijo socialnih podjetij, za ustrezno regulativo davčnih politik, ki bodo spodbujale socialno podjetništvo, za ustrezen kapitalski in materialni zagon, pristop k šolanju in usposabljanju socialnega managementa. Še posebej pa je potrebno utrditi prepričanje, da je razvoj socialnega podjetništva mogoč le s trdno in zavestno podporo lokalnih skupnosti ter še posebej županov in občinskih svetnikov. Vprašanje je, ali smo naredili dovolj v komunikaciji z občinami, z župani in z občinskimi svetniki, da bi dobro razumeli socialno podjetništvo in njegove možnosti, pa tudi potrebe, ki obstajajo v občinah, in specifike, kapacitete, tudi managerske, ki obstajajo v občinah, zato da bi približali idejo socialnega podjetništva realnim potrebam ljudem v okolju, v katerem živijo.

Posebno mesto pri razvoju socialnega podjetništva morajo imeti tudi javna dela in viri za ta namen. Javna dela na področju oskrbe in nudenja pomoči starejšim in invalidom ter svetovalno socialno delo ter nudenje drugih oblik pomoči družinam so dobra priložnost za socialno ekonomijo. Smo storili dovolj? Smo storili dovolj za razvoj koncepta javnih del, za razvoj prakse javnih del in za ustrezno povezavo med temi pojmi, ki so v naši zakonodaji, politiki in praksi do neke mere razviti, s socialnim podjetništvom kot novo, razmeroma novo obliko in razmeroma novo strategijo? Še posebej takrat, ko omogočamo brezposelnim in upravičencem različnih denarnih pomoči nove priložnosti, bi morali kreativno poiskati povezavo med tistim, kar se je doslej že razvilo v okviru javnih del, in onim, kar moramo še storiti.

Menim, da je ena od pomembnih nalog, da se hitro in učinkovito usposobimo za črpanje evropskih sredstev za spodbujanje in ustanavljanje socialnih podjetij. Evropski skladi za investicije na tem področju so odprti, jeseni pa se pričakuje sprejetje direktive o spodbujanju socialnega podjetništva. Nanjo moramo biti temeljito pripravljeni, kadrovsko, organizacijsko, pa seveda tudi finančno, kar ne bo povsem enostavno, pa vendar je to naloga, ki je pomembna in taka, da bi bilo vredno na tej tribuni posvetiti prav tem vprašanjem posebno pozornost.

Spoštovani udeleženke in udeleženci tribune,

strategija, o kateri govorimo in h kateri sem sam želel prispevati nekaj fragmentov, nekaj misli, ki so posledica številnih razprav in posvetovanj, ki sem jih imel na to temo, mora biti ambiciozna, z jasno zastavljenimi cilji in tudi nosilci. V zadnjih letih, odkar razpravljamo o socialnem podjetništvu, in še posebej od lanskega leta, ko je bil sprejet nov zakon, se je že marsikaj zgodilo.

Še enkrat bi poudaril: kritičnega pomena je delo, ki ga opravlja Forum za socialno podjetništvo. Nekaj projektov je že zaživelo. Naj omenim Center ponovne uporabe, Gostilna dela, Razvojna zadruga Pomelaj, Socialna kmetija Korenika in še nekatere druge pobude, ki so jih razvili uspešni podjetniki v Studiu Moderna. Se pravi, imamo začetne aktivnosti, nastavke, iz katerih lahko razvijemo širšo, bolj razvito, bolj razvejano in seveda strateško vodeno prakso. V te naloge se morajo vključiti še mnogi drugi.

Še posebej so vabljeni, kot sem dejal, uspešni managerji, zlasti pa bi bilo treba razmisliti o tistih managerjih, ki so že zaključili svojo poslovno kariero in imajo voljo, energijo sodelovati še naprej, pa tudi različni profesorji na fakultetah, ki ponavadi vedo veliko povedati in bodo imeli ob takih priložnostih možnost tudi kaj praktičnega pokazati. Socialno podjetništvo je dobra priložnost, da se s svojim znanjem in prispevki udejanjajo tudi praktično.

To so bile misli, ki sem jih želel prispevati k današnji tribuni. Kot ste lahko opazili, nisem želel, da bi bil moj govor na tem uvodnem delu popolnoma formalen in načelen. Želel sem dati nekaj konkretnih zamisli, ki pa seveda niso razvite do tiste mere, ki je potrebna za to, da bi jih lahko kar tako vključili v strategijo. Strategija lahko nastane kot rezultat resničnega prizadevanja, močne energije, privrženosti in seveda tega, da mnogi v Sloveniji verjamemo v uspeh socialnega podjetništva. Želel bi, da bi ta proces, ki se je spodbudno ne samo začel, ampak doslej tudi nadaljeval, trajal še naprej, da bi nas peljal od uspeha k uspehu. In seveda, z veseljem bom prišel na naslednje tribune in druga posvetovanja. Hvala lepa.