Nagovor predsednika na konferenci o socialnem podjetništvu

Ljubljana, 15.4.2011  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na mednarodni konferenci "Socialno podjetništvo: vektor sprememb v EU"
Ljubljana, 15. april 2011


Spoštovane udeleženke in udeleženci tega zanimivega posveta o socialnem podjetništvu kot vektorju sprememb v Evropski uniji,
spoštovani visoki gostje,

v veliko veselje mi je, da sem lahko danes tu in da imam priložnost pozdraviti začetek tega srečanja. Takoj moram povedati, da sem pri pripravi tega srečanja aktivno sodeloval. Ko smo se pred nekaj meseci z organizatorji pogovarjali, kako pristopiti k socialnemu podjetništvu v Sloveniji, v času po tem, ko bomo že imeli sprejet zakon na to temo, smo hitro ugotovili, da je ena prvih nalog, ki jih moramo opraviti, da povežemo našo razpravo z razpravami v Evropski uniji in da najdemo svoj prostor v širšem kontekstu dogajanja v Evropski uniji.

Dovolite mi zato, da na začetku svojega pozdrava omenim dve temi, ki se mi zdita pomembni na današnjem dnevnem redu Evropske unije, v najširšem smislu te besede. Ti dve temi nista vedno v ospredju, nista vedno na prvih straneh časopisov in v drugih medijih, ker nista kriznega značaja in ne izkazujeta kakšne posebne apokaliptične perspektive. Izkazujeta pa možnosti in sta zato pomembni.

Prva med njima je graditev in dokončanje enotnega notranjega evropskega trga. V teku lanskega leta, v letu 2010, je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov. Objavljeno je bilo poročilo, ki ga je pripravil nekdanji komisar Evropske komisije Mario Monti in v tem poročilu sistematično in zelo temeljito obravnaval naloge, ki so še pred nami, če želimo Evropsko unijo spremeniti v resnično dokončno zgrajen notranji trg. Te naloge segajo na različna področja blagovne proizvodnje in proizvodnje storitev ter zahtevajo številne spremembe v pravnih ureditvah držav članic, pa tudi na nivoju Evropske unije kot celote. Zahtevajo večjo mobilnost, večjo povezovalnost, boljši marketing in še marsikaj drugega.

Vse to je obravnavano v tej študiji in vse to je začelo postajati tudi del zakonodajnega procesa v okviru Evropske unije. Prve direktive so bile sprejete že septembra, sledile bodo naslednje. Dobro je, da vse države članice Evropske unije zelo resno razmislijo o svojem mestu v tem okviru in da najdejo tudi kakšno inovacijo, kaj novega na področju, ki je tako zelo pomembno, na področju graditve skupnega notranjega trga. Seveda boste vprašali, kaj pa ima to s takimi temami, kot je socialno podjetništvo, ki je v Sloveniji kot tema morebiti nekoliko novo. Rekel bi, da ima pomembno skupno osnovo, to je potrebo po inovativnosti. Inovativnost je tisto, kar potrebujemo in kjer se moramo najti vsi skupaj v okviru Evropske unije.

Druga tema, ki je ravno tako zelo strateškega pomena za prihodnost Evropske unije, je kohezivnost. Kohezijski skladi in razne politike, ki tvorijo veliko idejo povečevanja kohezivnosti v Evropski uniji, niso prav nič izgubili na svojem pomenu, četudi se jih v vsakodnevni politični praksi ne omenja ves čas. Vedeti moramo, da se je Evropska unija šele nedavno razširila na območja, ki so dolgo časa živela v ekonomijah, ki niso bile tržne ekonomije, in kjer so bili nekdanji vzorci ustvarjanja družbene kohezivnosti hitro prekinjeni, novi pa nastajajo počasi. V teh razmerah so kohezijski skladi in vse politike, ki tvorijo to veliko idejo kohezivnosti, za Evropsko unijo strateškega pomena. Pomembni so za velik del Evropske unije, za vse nove članice in v oblikovanju novih finančnih perspektiv se nikakor ne sme zgoditi, da bi ta vidik politike Evropske unije kakorkoli nazadoval. In v tem okviru se morajo najti tudi mehanizmi in tudi finančna sredstva za spodbujanje prijemov, kot je socialno podjetništvo.

O tem je treba govoriti, o tem je treba govoriti v kontekstu Evropske unije pa tudi v kontekstu povezovanja Evropske unije z njenim neposrednim sosedstvom na vzhodu. Kajti dejstvo, da ima Evropska unija svoje sedanje meje določene z mejami članic, ne pomeni, da je Evropska unija izolirana od svojega neposrednega okolja. Del tega okolja ima legitimna in močna pričakovanja, da bo postal del Evropske unije v kratkem. V Sloveniji upamo, da se bo to, kar zadeva Hrvaško, zgodilo kmalu in da bodo temu vstopu sledile tudi druge države Jugovzhodne Evrope. To si želimo, za to si prizadevamo. Vendar moramo že v času preden pride do take širitve postoriti marsikaj za to, da se bo to območje čim bolje in dejansko povezalo z Evropsko unijo. Ne pozabimo, da so šle vse države tega območja skozi hude, prelomne spremembe, ki so razrahljale družbeno kohezivnost, ki zahtevajo inovacije na tem področju in ki zahtevajo vlaganja v te inovacije.

Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed tudi o slovenski izkušnji. Slovenija je v teh evropskih primerjavah zanimiv primer. Je tranzicijska država, ki pa je doživela razmeroma postopen tranzicijski proces. Prihranjeni so ji bili nekateri šoki, ki so bili značilni za druge dele tranzicijskega območja v Evropi, nekateri pa so bili odloženi. Na nekaterih področjih nismo storili dovolj in področje, ki ga z najširšim izrazom opisujemo kot socialno podjetništvo, je eno teh področij. Kot država nekdanjega socializma je Slovenija imela sistem, v katerem so bile mnoge javne službe v bistvu domena države oziroma javne sfere, ki je bila organizirana v času samoupravnega socializma na poseben način, vendar vselej v tesni povezanosti z državo. Trg, ki danes obvladuje našo ekonomijo, je drugačen. Vendar pomanjkanje izkušenj na področjih, ki so v razvitejših tržnih ekonomijah znana kot področja socialnega podjetništva, ostaja naš problem.

Tu imamo določeno praznino, ki jo moramo zapolniti z inovacijami. Prav zaradi tega je bil potreben novi zakon, prav zaradi tega so potrebna posvetovanja, kakršno je današnje in kakršna so že bila. Na teh posvetovanjih se je treba seveda vprašati, na katerih področjih blagovne proizvodnje in proizvodnje storitev se lahko razvija socialno podjetništvo. Tudi tu je treba imeti domišljijo, treba je imeti inovativnost. Zamislimo si samo področje zdravstvenih storitev, kjer imamo že nekatere začetne oblike socialnega podjetništva. Zdravstvene storitve lahko s pomočjo razvoja zdraviliškega turizma, s pomočjo ponudbe vsega tega, kar zagotavlja ljudem večjo kvaliteto življenja, še razvijemo. To je eno od področij, ki bi ga rad omenil primeroma, ne da bi se poskušal spuščati v kakršenkoli spisek področij bodisi na storitvenem ali blagovnem področju. Vendar verjamem, da bodo posveti, kakršen se danes začenja in kakršnih bo, upam, še več, pomagali, da bomo dobili dobro predstavo o področjih in dejavnostih, kjer lahko razvijamo socialno podjetništvo.

Poleg tega moramo razmišljati o nekaterih temeljnih pogojih. Med te temeljne pogoje za uspešnost socialnega podjetništva štejem zlasti dva, za katera se mi zdi, da sta v tem trenutku najbolj odprta, dva pogoja, za katera imamo najmanj razlogov, da bi verjeli, da so naši odgovori že dovolj jasni in dostopni. Prvo od teh področij je marketing. Socialno podjetništvo je sicer socialno občutljivo, vendar je podjetništvo. Blago in storitve, ki so rezultat tega podjetniškega področja, se morajo plasirati na trgu. V Sloveniji imamo velik deficit na področju marketinga. Znamo marsikaj proizvesti, vprašanje pa je, če znamo tisto, kar proizvedemo, tudi dobro prodati. Rad bi izkoristil današnjo priložnost, da pozovem vse vas, da razmišljate o marketingu, da poskušate razviti ustrezno strokovnost na tem področju, da spodbudite tudi raziskovalne ustanove k agresivnejšemu, bolj učinkovitemu delu v razvoju marketinga. Tu nam manjka izkušenj, manjka nam znanj, manjka nam sposobnosti, imamo praznine in te praznine moramo zapolniti.

Drugo področje je finančna podpora. Socialno podjetništvo potrebuje premišljene oblike kreditiranja in tudi tu bomo potrebovali inovacije. V naši državi smo se zadnje čase navadili verjeti, da živimo v kreditnem krču. O tem je vredno razpravljati kot o samostojnem problemu – ali res imamo kreditni krč ali pa je morda to, kar imamo, nekaj drugega. Bankirji pravijo, da se za dobre projekte najde denar in da se jih lahko kreditira. Če to drži, potem morebiti ta kreditni krč, o katerem govorimo, ni tako zelo usoden. V vsakem primeru pa je tako, da vsega nikoli ni mogoče kreditirati in da je treba za inovativne oblike gospodarjenja najti tudi inovativne oblike kreditiranja.

Želel bi, da bi današnji posvet posvetil nekaj pozornosti tudi tem vprašanjem – marketingu in kreditiranju. Kajti vedeti moramo, da je socialno podjetništvo gospodarska dejavnost. Je specifična, je morebiti profitno manj motivirana, je socialno čuteča, vendar je gospodarska. In če želimo biti uspešni na tem področju, potem moramo razmisliti o marketingu in kreditiranju kot dveh ključnih instrumentih, ki naj pomagata zagotoviti uspeh tega projekta.

Zaključil bi z besedami, da, tako kot vsi, ki ste tukaj, tudi sam pričakujem dobre rezultate od današnjega in jutrišnjega posveta. Upam, da bodo ideje, ki bodo nastale tukaj, uspevale. Vem, da to tudi ne bo zadnji posvet, in želim, da bi organizatorji, ki so ta posvet pripravili, ohranili močno voljo, ki je omogočila, da se je današnji posvet začel, da jih bomo imeli še več in da bomo na vsakem naslednjem lahko govorili o rezultatih in o napredku. Veliko uspeha vam želim in zahvaljujem se, da ste me poslušali. Hvala lepa.