Predsednik ob odstopu Slovenije od kandidature za Varnostni svet OZN
Ljubljana, 25.10.2011 | izjava
Predsednik republike dr. Danilo Türk izreka priznanje in zahvalo slovenski diplomaciji za delo, vloženo v slovensko kandidaturo za nestalni sedež v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov (OZN), za katero se je odločila Vlada Republike Slovenije leta 2000 in ki so jo potrdile vse štiri kasnejše vlade.
Diplomatske naloge Slovenije so bile opravljene korektno in kvalitetno, za kar gre zahvala zunanjemu ministrstvu posebej v zadnjih letih, ko je ministrstvo vodil zunanji minister Samuel Žbogar. Posebna zahvala gre vodji Stalne misije pri OZN v New Yorku, veleposlanici Sanji Štiglic, in njeni ekipi, ki se je izkazala z velikim znanjem, profesionalizmom in diplomatskim talentom. To prizadevanje naše diplomacije je v največji meri zagotovilo, da je Slovenija v prvem krogu prehitela svojo konkurentko iz vrst članic Evropske unije, nato nekaj krogov vodila in v vseh 16 krogih glasovanj ohranila stabilno podporo velikega števila držav članic OZN.
Slovenija ni uspela pridobiti dveh tretjin glasov članic OZN in je po 16. krogu častno izstopila. To je bil primer razumne odločitve in odgovornega ravnanja v volilni tekmi, kar se v diplomaciji ceni. Slovenija je ob tej priložnosti upravičeno opozorila na problematičnost negativne kampanje, ki ji je bila izpostavljena, ob tem ko sama ni v nobeni fazi izrekla nobene negativne ocene o kateri od protikandidatk.
Izjava za medije predsednika republike dr. Danila Türka ob odstopu Republike Slovenije od kandidature za nestalni sedež v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov
Slovenska Bistrica, 25. oktober 2011
Predsednik republike dr. Danilo Türk: Pri včerajšnjem glasovanju je treba ločiti diplomatski in politični del. Na diplomatski ravni moram reči, da je slovenska diplomacija dala vse od sebe, da je dobro delala, da je kvalitetno opravila svoje delo. Vse, kar lahko diplomacija naredi, je bilo narejeno. Posebej bi želel izpostaviti velik prispevek slovenske stalne misije pri Združenih narodih, veleposlanice Sanje Štiglic in njenega tima. Vsa ta diplomatska dejavnost je zagotovila, da je Slovenija v prvem krogu prehitela svojo tekmico iz Evropske unije in potem nekaj časa vodila v procesu volitev. Kot veste, so bile volitve dolge, trajale so 16 krogov, kar je bilo dolgo, in so se končale z odstopom Slovenije od kandidature. V razmerah, ki so nastale z osipanjem podpore, je bilo to dejanje primerno. Rekel bi, da je bilo to častno dejanje, ki je tudi dobilo ustrezno podporo in razumevanje v Generalni skupščini.
Seveda z rezultatom ne moremo biti povsem zadovoljni. Ne moremo biti zadovoljni v smislu tega, da nam ni uspelo priti do dvetretjinske večine in do izvolitve. To je posledica političnih okoliščin. Po eni strani dejstva, da je Evropska unija v Združenih narodih začela doživljati precej kritik in da so države Evropske unije izpostavljene zelo kritični presoji, ki je politično motivirana. Verjetno bo Evropska unija morala pošteno razmisliti, kako izboljšati svoj položaj v razmerju do ostalih članov Združenih narodov. Drugi del političnih problemov je pri nas doma. Vi veste, da imamo pri nas priprave na predčasne volitve. Mesec dni pred volitvami v Varnostni svet je prišlo do nezaupnice vladi. Prišlo je do kritičnih razprav o različnih temah. Prišlo je tudi do kritike udeležbe našega zunanjega ministra na konferenci Neuvrščenih v Beogradu in s tem so bili povezani tudi očitki, češ da Slovenija ne vodi pravilne zunanje politike in da bo nova vlada to spremenila. Seveda, vse to se je videlo, vse to je konkurenca Slovenije uporabila, o vsem tem so se pisali dokumenti in vse to je vplivalo na glasovanje.
Vedeti morate tudi to, da je Slovenija v trenutku, ko je imela največjo podporo, imela 97 glasov. Predstavljajte si, če bi imela še 10 glasov več. V tem primeru bi zanesljivo ta proces krepitve podpore še naraščal. Mislim, da je šlo za nekako 5 do 10 glasov in prav možno je, da so ti glasovi izostali deloma zaradi političnega nezaupanja v razmerju do Evropske unije, deloma pa zaradi političnih razprav pri nas in tudi nekako pretiranih očitkov, ki so se slišali na račun dela zunanjega ministra in slovenske zunanje politike. Če je kakšen politični nauk iz tega, je ta, da moramo bolj skrbno paziti, kako delujemo v tovrstnih situacijah in delovati bolj domoljubno in bolj odgovorno.
Novinar: Predsednik, minister Žbogar je precej poskrbel za napeto spremljanje tega procesa s svojimi zapisi na Twitterju. Veliko je pisal o tako imenovani umazani kampanji Azerbajdžana. Kako pravzaprav spremljate to? Dobro poznate te zakulisne igre v OZN?
Dr. Danilo Türk: Seveda. Glejte, Slovenija se je odločila, da bo vodila pozitivno kampanjo. Se pravi, govorila bo, govorila je o svojih pristopih, svojih stališčih, svojih načrtih za članstvo v Varnostnem svetu. Niti ene kritične besede ni izrekla na račun naših protikandidatov. Tradicionalno se je v Združenih narodih štelo, da je to slabo, da je to nekaj, česar države ne marajo – da nekdo kritizira in opravlja protikandidate. V primeru, ki smo ga doživeli, je seveda prišlo do precej kritičnih pripomb na račun Slovenije kot članice Evropske unije, ki bi po teh očitkih bila peta članica v Varnostnem svetu. Zdaj so tam že štiri, dve stalni članici in dve nestalni članici, Nemčija in Portugalska.
Ti očitki so bili seveda neutemeljeno kritični, češ, prevelika udeležba držav iz Evropske unije je problem. To ni problem, ampak tako je bilo predstavljeno. V dokumentih, ki so bili narejeni, v raznih memorandumih, ki so jih naši konkurenti cirkulirali v Združenih narodih, je bilo tudi precej očitkov, in to zelo konkretnih očitkov, na račun političnih polemik v Sloveniji. Veste, te polemike se vidijo, te polemike se lahko izkoristijo in to se je zgodilo. To je šlo v kontekst neke negativne kampanje, ki jo je minister Žbogar kritiziral, pri tem pa je seveda poudaril, da Slovenija v svojem nastopu nikoli ni uporabljala nobene kritike na račun protikandidatov. Države si naj v volitvah ustvarijo same predstavo o kandidatih. Ni treba, da kandidati sami negativno nastopajo nasproti drugim kandidatom.
Novinar: Vem, da bo to že vprašanje, ki mogoče presega namen vaše današnje izjave, pa vendarle: boste tudi te elemente upoštevali po 4. decembru?
Dr. Danilo Türk: Mislim, da to v tem trenutku ni aktualna tema. Mi moramo v Sloveniji pošteno razmisliti o tem, na kakšen način formuliramo zunanjo politiko, na kakšen način formuliramo konkretna stališča in kako odgovorno se obnašamo do naših, recimo, političnih orientacij. Rad bi opozoril: kandidaturo Slovenije za Varnostni svet je določila vlada leta 2000. Štiri kasnejše vlade so to kandidaturo potrdile in nadaljevale z zbiranjem podpore. Tukaj ne gre za izbiro neke določene koalicije ali pa neke določene politične opcije. Tukaj je šlo za nacionalno definicijo zunanje politike. In verjetno bi bilo dobro, da iz te izkušnje povzamemo nauk, da ni prav, kadar imamo opravka s takšnim projektom, s takšno nacionalno definirano zunanjo politiko, potem prihajati z raznimi kritičnimi opazkami, ki gredo daleč predaleč, ki so morebiti strankarsko razumljive, ampak so škodljive s stališča zunanje politike. To se mi zdi, da je nek temeljni nauk za naprej, ki ga moramo razumeti. Mi bomo še imeli projekte nacionalnega značaja in kadar jih bomo imeli, bo to zahtevalo ustrezno, odgovorno in domoljubno obnašanje vseh strank.