archived page

Intervju za POP TV (TV Klub)

Ljubljana, 1.8.2010  |  intervju


opozorilo  Za ogled te vsebine morate imeti nameščen Adobe Flash Player in omogočen javascript v vašem brskalniku.

Prenesite si brezplačni Flash Player!

Adobe Flash Player


Vir: POP TV


Jani Muhič (voditelj): Pozdravljeni, gospod predsednik.

Predsednik republike dr. Danilo Türk (predsednik države): Lep pozdrav.

Jani Muhič: V ustavi piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Mi pa poslušamo v zadnjih dneh izjave sindikalistov, ki pravijo, da je Hilda Tovšak v Vegradu, torej deloma državnem podjetju, celo razčlovečila delavce. Ljudje, ki delajo, si ne morejo kupiti vsakdanjega kruha, po hrano hodijo na Rdeči križ. Kaj pravite vi na te razmere v državi?

Dr. Danilo Türk: Najprej, ta praksa Vegrada je popolnoma nesprejemljiva. Ravnanje vodstva je cinično in vredno vsega obsojanja. Upam, da se bodo oglasili tudi drugi. Upam, da se bo oglasilo Združenje Manager, kajti ta praksa meče izjemno slabo luč na slovenske podjetnike, na slovensko gospodarstvo, poleg ostalega. Seveda pa nas najbolj skrbi socialni položaj in usoda prizadetih, usoda delavcev in kar zadeva kršitve, ki jih trpijo, bi rekel, da so tu prvi na potezi inšpektorji delovne inšpekcije, inšpektorji dela, potem pa seveda tudi drugi državni organi. O tem vprašanju sem govoril tudi s predsednikom vlade. Vidim, da je tudi on seznanjen s problemom. Računa, da bo dobil poročila ministra za delo, ministra za pravosodje in drugih odgovornih ljudi v vladi in upam, da se bo ukrepalo. Pri nas imamo prakso, ko se preveč odlaša z ukrepanjem, ko stvari nekako potonejo v pozabo zato, ker se ne rešujejo in ker se rešitve odlagajo. Verjamem, da je primer Vegrada zelo dober primer, na katerem bi se morala ta praksa začeti spreminjati. To velja ne samo za inšpekcije dela, to velja za vse, tudi za policijo, za tožilstvo, to velja za vse državne organe. In naposled, treba je tudi iskati resnične rešitve. Kajti, če je Vegrad v položaju, v kakršnem slišimo, da je, če to ustreza dejstvom, potem se seveda ne bo mogoče izogniti stečaju.

Jani Muhič: No, ravno stečaji: nad gladino se nekatera podjetja še komaj držijo in to že precej časa, ki bi morda že davno morala iti v stečaj, se ga otepajo. Nekdo mora to novodobno suženjstvo, kot ga imenujejo, pojavlja pa se predvsem v gradbeništvu, ustaviti. Kdo, je to vlada? Zakaj toliko časa po vašem mnenju traja? Zakaj je odziv inšpekcije tako dolg?

Dr. Danilo Türk: Mi imamo sicer v tej družbi problem s počasnostjo, neustreznostjo, počasno in slabo učinkovitostjo inšpekcij, vseh vrst inšpekcij. Tukaj država ne funkcionira dovolj dobro. In rad bi tudi današnji pogovor izkoristil za poziv, da se praksa spremeni. Ni treba vselej spreminjati zakonov. Lahko se spremeni praksa, moramo spreminjati prakso in inšpekcije morajo delovati hitreje, bolj učinkovito, pa tudi vsi drugi organi, vključno s tožilstvi, kadar gre za sume kaznivih dejanj.

Jani Muhič: Ampak to so besede. Lahko vi osebno kaj konkretnega storite, da bi se to čim prej uredilo in spremenilo?

Dr. Danilo Türk: O tem, kot rečeno, sem že govoril s predsednikom vlade. Moramo pa misliti tudi na ljudi, ki so prizadeti, in tu lahko storim več. V teku lanskega in letošnjega leta sem opravil vrsto pogovorov z našimi socialnimi organizacijami, centri za socialno delo, tudi humanitarnimi organizacijami in drugimi, tudi s tistimi podjetji, ki lahko kaj pomagajo, in smo naredili nekaj konkretnih akcij pomoči, tam kjer je ta bila nujno potrebna. Ampak veste, tukaj gre za akutne stvari, kjer pravzaprav ne smemo spregledati širše slike. Pri nas se socialna slika družbe spreminja. Propad nekaterih podjetij, ki jih vidimo, bo spremenil socialno sliko še bolj. Varuhinja za človekove pravice je na te probleme opozorila na splošni ravni in mislim, da jih bo moral parlament zelo skrbno pogledati. Vlada je že začela pripravljati nekatere spremembe v socialni politiki. Tudi socialni transferji morajo biti reorganizirani, tako da bodo bolj učinkovito pomagali tam, kjer je to najbolj potrebno, in da ne bo razsipavanja oziroma da ne bo usmerjanja tja, kjer ni potreb, in tako dalje. Skratka, imamo tudi nekatere širše naloge in te naloge bo treba opraviti, ker ne gre več za vprašanja socialnih izbir, gre za vprašanja človekovih pravic. In Slovenija ni tako siromašna država, da ne bi zmogla teh rešitev. Zmogla jih bo, ampak pod pogojem, da se bo tu vodila odločna, čvrsta, usmerjena politika.

Jani Muhič: Hočete reči, drugače, kot do sedaj?

Dr. Danilo Türk: Drugače, kot do sedaj. Nas je kriza v letu 2009 v mnogočem presenetila. Mi smo bili navajeni dolga leta živeti v iluzijah, ne reševati problemov. Večkrat se je poskušalo probleme navidezno reševati z odlaganjem, s prelaganjem na drugega. Vsega tega je sedaj konec. Sedaj moramo najti resnične rešitve za probleme, ki so postali ne samo resnični, ampak tudi že precej veliki problemi.

Jani Muhič: Predsednik, šest mesecev že trajajo tudi pogovori o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, največje banke. Premier Pahor pravi, da je treba zdaj ugotoviti, ali je država dober ali je slab lastnik. Kakšno pa je vaše mnenje?

Dr. Danilo Türk: Moje mnenje je, da se okrog Ljubljanske banke vodi preveč pogovorov in da se preveč govori. Moram reči, da sem bil posebno nezadovoljen z izjavami v tednu pred stresnimi testi, ki so bili opravljeni na območju evro skupine za vse banke, in da so vse te besede, ki so bile slabo postavljene v časovni okvir - to je bil slab čas za razpravljanje o Ljubljanski banki -, dale Ljubljansko banko med tiste banke, kjer je potrebna nadaljnja skrb, in to se je v mednarodni skupnosti opazilo in to škoduje. Želel bi si, da bi te razprave čim hitreje prešle v realno določanje opcij za naprej. Te so danes morebiti slabše, kot so bile pred pol leta, ampak časa za nadaljnje razpravljanje ni.

Jani Muhič: Pa je po vašem mnenju lastništvo države v NLB v nacionalnem interesu?

Dr. Danilo Türk: Da. Mislim, da je treba nacionalni interes pri nas pazljivo definirati. Ni vse, kar se poskuša prikazati kot nacionalni interes, tudi v resnici nacionalni interes. Verjamem pa, da je sistemska banka, se pravi Nova Ljubljanska banka, del nacionalnega interesa, ravno tako kot nekatere zavarovalnice, ravno tako kot Luka Koper in še mogoče kakšna tretja, četrta vrsta dejavnosti. Ampak predvsem ostalo, kar se tiče gospodarstva in državne lastnine, pa bi morali obravnavati po kriterijih ekonomije in nacionalni interes obravnavati oziroma razumeti ožje in dovolj tehtno.

Jani Muhič: Ob tem še to: prav Nova Ljubljanska banka je točka, kjer se vidi razklanost med ministri v vladi glede tega, kje naj država obdrži lastništvo in kje ne. Na primer, minister Gaspari pravi, naj se proda, minister Križanič, naj se obdrži. Ali menite, da se glede na vse te peripetije vlada morda v tem času krize ukvarja preveč sama s seboj, namesto da bi reševala krizo?

Dr. Danilo Türk: Problem te vlade vsekakor je, da razmeroma veliko časa porabi za svoje razprave, za predstavljanje svojih razprav v javnosti, za reševanje raznih koalicijskih problemov in podobno, in seveda v kakšnih drugih časih to ne bi bilo tako resno, kot je to v časih krize. Verjamem, da je zdaj že ta vlada zbrala dovolj izkušenj, da lahko v jesenskem delu, ki bo resnično zelo pomemben del njenega zakonodajnega obdobja, uvede nekakšno drugačno prakso. Želel bi si, da letos jeseni, ko nas čakajo nekatere najtežje odločitve, vlada opusti svojo navado razpravljati pred javnostjo obširno in polemično. Veliko bolje bo, če se razprave opravijo znotraj vlade in, če je treba, naj razpravljajo podnevi in ponoči in potem pridejo z dobrimi odločnimi rešitvami in z energično izvedbo.

Jani Muhič: Tema, o kateri se že dolgo razpravlja, tudi podnevi, tudi dele noči, je prav gotovo pokojninska reforma. Vsem domala je zdaj že jasno, da bo dejansko potrebno nekaj storiti, da se torej sistem ne bo sesul. Ampak kje je po vašem mnenju, po vašem prepričanju tisti kompromis, da bi dobili tudi mlajše generacije, tudi mi, človeka dostojno pokojnino in seveda da bi jo dočakali? Kot pravijo sindikati, bo to težko, po predlogih kakršne ima vlada.

Dr. Danilo Türk: Nihče ne dvomi, da je treba upokojitveno starost dvigniti. Za koliko in kako, o tem se je treba dogovoriti. Razočaran sem, ko vidim, da še vedno nimamo dovolj dobrih, dovolj natančnih izračunov. Kajti treba je vedeti, nekateri delavci prav gotovo ne bodo zmogli vztrajanja do recimo 63. ali 65. leta na delovnem mestu. Ampak treba je vedeti, koliko je takšnih delavcev, v katerih panogah so, na kakšne načine se lahko njim pomaga. Kajti za veliko večino ostalih zaposlenih je dvig upokojitvene starosti razmeroma naraven in v velikem številu tudi pričakovan. Mi imamo danes veliko mladih ljudi, ki so končali šolo, in veliko ljudi srednje in starejše generacije, kateri tudi sam pripadam, ki smo študirali, in za nas ni problem višja upokojitvena starost, za nekatere druge pa je. To je stvar izračunov in stvar pogajanj na podlagi dejstev in podatkov. Tega je vse premalo in tu je treba stvari v avgustu in septembru spremeniti, zato da bi se dalo na mizo dober, usklajen predlog. Pozivam vse, ki sodelujejo v teh razpravah, da razumejo pogajanja, da razumejo dialog kot nekaj resnega, kot nekaj, kar mora biti opremljeno s podatki, argumenti in naravnano k iskanju skupnih rešitev. Tega imamo vse premalo, vse preveč je groženj in upam, da je še toliko energije, da se bo lahko doseglo dogovorno rešitev.

Jani Muhič: Vprašal bi vas še o odnosih s Cerkvijo. Četudi se na ravni države kažejo kot odlični - premier Pahor je bil v Kočevskem rogu, Pahor je skupaj z nadškofom metropolitom dr. Stresom se poklonil pobitim v Hudi jami na Celjskem. Zdi se, da ste vi iz te otoplitve nekako izvzeti. Nadškof Stres je nekje povedal, da to razume, da si srečanja z njim ne želite. Vi ste napovedali srečanje z njim jeseni. Oni spet pravijo, da o tem ne vedo nič. Kako ste se odzvali vi, predsednik, ko niste bili povabljeni ne v Kočevski rog ne na Celjsko? Da vprašam drugače, kakšni so odnosi med predsednikom republike in ljubljanskim nadškofom metropolitom?

Dr. Danilo Türk: Najprej bi na prvi del vašega vprašanja odgovoril, da so odnosi med državo Slovenijo in verskimi skupnostmi in vsemi cerkvami v Sloveniji dobri in to velja tudi za odnose med Slovenijo in Rimskokatoliško cerkvijo. To velja tudi za vse druge odnose, o katerih ste govorili. Nedavni obisk predsednika vlade in metropolita Stresa v Hudi jami je bil specifičen. Tu bi opozoril na naslednje: sam sem v spremstvu predsednika državnega zbora in predsednika vlade 1. novembra lani položil venec pred Hudo jamo, se na ta način svečano poklonil spominu na mrtve. Letošnji obisk obeh predstavnikov in ljudi iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je imel tudi nekaj drugih funkcij, kot vemo - ugotavljanje, kako poteka preiskava, in pogovor o tem, kaj storiti po preiskavi, in to so značilno vladne pristojnosti. Zato mislim, da je bil ta obisk dober, primeren in da prispeva k spravnemu procesu. In končno, kar zadeva resnične sestanke, teh je bilo v prvi polovici letošnjega leta zelo veliko. Znotraj naše državne strukture imamo komisijo za sodelovanje z verskimi skupnostmi, ki je opravila svoj del sestankovanja, tudi vlada in tako dalje. Meni se zdi, da ni prav nič zamujenega v tem dogovarjanju. Sam bom seveda jeseni povabil člane Slovenske škofovske konference na pogovor, da se pogovorimo, kje smo do sedaj in kako naprej. Ampak, kot rečeno, akutnih vprašanj ni in zaradi tega je po mojem mnenju tak ritem, kakršnega imamo v letu 2010, popolnoma primeren.

Jani Muhič: Še to predsednik: odnosi s Hrvaško so v teh časih najbrž najboljši v zgodovini. V ospredje pa spet prihaja vprašanje varčevalcev Ljubljanske banke, glede katerih se državi Slovenija in Hrvaška nikakor ne moreta sporazumeti. Ampak tukaj gre za več kot 130 tisoč ljudi, tukaj gre za skoraj 180 milijonov evrov. Skratka, veliko je taktiziranja na obeh straneh. Kako bi bilo po vašem mnenju možno čim hitreje rešiti ta spor?

Dr. Danilo Türk: Strinjam se z vami, da so odnosi s Hrvaško krenili po dobri poti, da se izboljšujejo, in tudi razprave ob problemu varčevalcev Ljubljanske banke vidim kot nekaj, kar je motivirano z željo, z iskreno željo obeh strani, da bi se problem naposled rešil. Problem je do neke mere zapleten in zato moramo imeti tudi nekaj potrpežljivosti. Vendar ne smemo dvomiti v voljo obeh vlad, da ga rešita. Tu je treba po eni strani poskrbeti za varčevalce Ljubljanske banke in zagotoviti, da dobijo svoje prihranke. Po drugi strani je treba upoštevati čisto legitimen in ekonomsko utemeljen interes Slovenije. Ta sredstva niso prišla na račune slovenske države in zato je treba problem rešiti tako, da bi na pameten način vključili baselsko Banko za mednarodne poravnave in sredstva nekdanje nacionalne banke Jugoslavije, Narodne banke Jugoslavije, ki so še nedotaknjena, da bi prispevali k reševanju tega problema. Seveda je način, kako se bo to doseglo, predmet pogovarjanja. Verjamem, da bo nekaj pogovorov še potrebnih, ampak izhodišče, iskrena želja po reševanju pa je tu in to je dobro.

Jani Muhič: Hvala lepa gospod predsednik.

Dr. Danilo Türk: Prosim.
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani