Predsednik republike ob 60. obletnici Judo zveze Slovenije

Ljubljana, 28.10.2012  |  govor

Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 60. obletnici Judo zveze Slovenije
Ljubljana, 28. oktober 2012


Spoštovani,

v tej dvorani so nekaj pred šestdesetimi leti dunajski mojstri ju-jitsa in mojstri juda prvič prikazali veščine, znanje in filozofijo, ki spremljajo to športno zvrst.

Temu je sledila vrsta drugih dogodkov, ki so naposled privedli so ustanovitve Judo zveze Slovenije. Organizirani so bili prvi tečaji, zanimanje javnosti pa je bilo že na samem začetku tako veliko, da so se študentje leta 1952 odločili, da ustanovijo Akademski judo klub. To se je zgodilo 28. oktobra, na isti dan kot danes, ko obeležujemo 60. obletnico začetkov juda v Sloveniji.

Judo je ena izmed najbolj razvitih športno-rekreativnih zvrsti in sodi med najuspešnejše športne discipline. V 73 klubih je vključenih več kot 6.000 članov, imate več kot 2.700 registriranih tekmovalcev, blizu 200 trenerjev, ste odlično organizirana zveza, ki združuje mnogo nacionalnih interesov, in ste v vseh ozirih ugledna organizacija navdušencev, ljubiteljev in predanih športnikov.

Seštevek medalj, ki ste jih osvojili v teh šestdesetih letih, v vseh starostnih skupinah in na različnih tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami, presega številko 160. Ti podatki in ta dejstva govorijo mnogo o športnem in tudi rekreativnem udejstvovanju Slovencev, o privrženosti Slovencev športnemu življenju in tistim filozofskim izhodiščem, ki so podlaga za razvoj juda. Za vsemi temi številkami so seveda povsem konkretna imena, kot so Urška, Lucija, Raša, Stanko, Aljaž, Roki, Petra, Vlora, Anamari in vrsta drugih dobitnic in dobitnikov medalj. Vsem tem danes, ob 60. obletnici Judo zveze Slovenije, vnovič čestitam ter se jim v imenu slovenske javnosti in slovenske države zahvaljujem za njihov velik prispevek

Vsi se še dobro spominjamo neizmernega ponosa in veselja, ko je Urška Žolnir leta 2004 v Atenah osvojila bronasto olimpijsko medaljo in se zapisala v zgodovino kot prva slovenska judoistka z olimpijsko medaljo. Takrat si ni nihče upal razmišljati, da se bo to ponovilo na naslednji olimpijadi v Pekingu, ko nas je razveselila Lucija Polavder. Urški je letos v Londonu uspelo uresničiti njene in naše skupne sanje. Postala je prva slovenska športnica z zlato olimpijsko medaljo v judu.

Vsi tisti, ki smo po televiziji gledali podelitev olimpijske medalje, smo bili neizmerno ponosni na položaj slovenske zastave – na sredini, med zastavo Japonske, dežele, kjer je judo nastal, in zastavo Kitajske, dežele z največjim številom športnic in športnikov na svetu. Tja nas je uvrstila Urška Žolnir in zaradi tega je bila Slovenija tisti dan in je še danes neizmerno hvaležna in ponosna.

Vsi ti uspehi in rezultati seveda niso naključni. Vsi vemo, da moramo imeti odlično trenerje, razvejano organizacijo, podporo staršev, učiteljev, vodstev šol, pa tudi sponzorjev in donatorjev ter vseh drugih, ki podpirajo ta plemeniti šport.

Judo je prisoten v vseh koncih Slovenije, vendar mi dovolite, da opozorim na edinstvenost kraja Lopata, okoli katerega v razdalji slabih deset kilometrov živi skupaj s svojimi starši, trenerji, družinami, podporniki kar pet letošnjih olimpijcev in seveda tudi dve prejemnici olimpijskih medalj. To je nekaj izjemnega in posebnega, kar moramo opaziti in kar nas mora navdajati s ponosom.

Tam živi tudi Marjan Fabjan, odličen trener, ki je povsem predan svojemu delu, odličen pedagog, prijatelj športnic in športnikov, spoštovanja vreden občan, ki sestavlja zgodbe in rezultate vrhunskega športa.

V tem okolju so pred dvajsetimi leti ustanovili Judo klub Sankako. Takrat se je prvih prijemov naučila tudi naša zlata olimpijka. Torej danes praznujemo tudi dvajset let tega kluba, ki je svoje delo in poslanstvo opravil temeljito in dosegel največ, kar se lahko.

Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo tudi nepozabnega judo kluba Impol iz Slovenske Bistrice. Sam se živo spominjam uspehov in velikega navdušenja nad uspehi Stanka Topolčnika, ki je pred več kot štiridesetimi leti dosegel odlične rezultate tako na evropskem prvenstvu kot tudi na sredozemskih igrah. Uspehi tekmovalcev tega kluba so zanesljivo trasirali sodobno organizacijo in delo Judo zveze Slovenije.

Seveda se je vredno tudi vprašati, zakaj se je tako odlično razvijal ravno ta šport, ki je pri nas postal množičen šport, ki vzgaja, krepi duha in ne zlorablja svojih veščin za nepremišljene obračune.

Posebnost tega športa je, da imajo tekmovalci visoko medsebojno zavezo k spoštljivosti. Je eden redkih športov, kjer se športnika medsebojno pozdravita s spoštljivim pozdravom pred bojem in po njem, ne glede na to, kdo je zmagal. Judoisti spoštujejo svojega učitelja in njegovo znanje. To je seveda vrlina, ki je prav tako ne smemo spregledati.

V tem športu je tako, da premagaš nasprotnika s pomočjo njegove nepremišljeno uporabljene sile. Mnogokrat tudi tako, da popustiš. Veliko tega bi si veljalo zapomniti tudi za druge namene in za druga področja življenja v naši družbi.

Spoštovane judoistke,
spoštovani judoisti,

iskreno vam čestitam za vaše šestdesetletno delo, za dosežene športne rezultate, za vaš velik prispevek pri vzgoji mlade generacije in za vse, kar ste storili za uveljavitev Slovenije in njenega ugleda v svetu, naše zastave in himne.

Še posebej pa bi se rad na koncu zahvalil Bogdanu Gabrovcu, ki že 18 let uspešno vodi Judo zvezo Slovenije. Njegov delež pri vseh teh uspehih je nedvoumen. Želim mu še naprej uspešno delo.

Vsem judoistkam in judoistom pa želim uspešen nadaljnji športni razvoj in veliko uspeha tudi na mednarodnih tekmovanjih.

Hvala lepa.